Novi Sad

Od leta 2000 se je število obiskovalcev v Novem Sadu postopoma povečevalo. Vsako leto v začetku julija, med vsakoletnim glasbenim festivalom EXIT, mesto preplavijo mladi iz vse Evrope. Leta 200,000 se je dogodka udeležilo več kot 2008 ljudi, kar je Novi Sad postavilo na zemljevid poletnih festivalov v Evropi in tujini. Novosadski sejem poleg festivala EXIT pripelje v mesto številne poslovneže; maja mesto gosti največjo kmetijsko razstavo na tem območju, ki je leta 600,000 pritegnila 2005 obiskovalcev. Obstaja tudi turistično pristanišče na Varadinskem mostu v središču mesta, ki sprejme ladje za križarjenje po Donavi iz vse Evrope.

Petrovaradinska trdnjava, ki gleda na mesto in ponuja slikovit razgled na mesto, je najbolj znana stavba v Novem Sadu. Poleg trdnjave je tudi starodavno območje Stari Grad, ki ima več spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. V bližini je tudi Narodni park Fruška gora, približno 20 kilometrov (12 milj) od centra mesta.

Novi Sad je drugo srbsko kulturno središče (za Beogradom) in občinske oblasti si prizadevajo, da bi mesto postalo bolj privlačno za različne kulturne dogodke in glasbene nastope. Od leta 2000 Novi Sad gosti festival EXIT, največji glasbeni poletni festival v Srbiji in bližnji okolici ter edini srbski festival alternativnega in sodobnega gledališča. Drugi pomembni kulturni dogodki so Zmajeve otroške igre, Dnevi Brazilije – Novosadski samba karneval, Mednarodni novosadski literarni festival, Sterijino pozorje, Novosadski jazz festival in mnogi drugi.

Poleg Srbskega narodnega gledališča so najbolj opazna gledališča še Mladinsko gledališče, Kulturni center Novega Sada in Novosadsko gledališče. Novosadska sinagoga gosti tudi številne kulturne dogodke po mestu. Offset Srbske akademije znanosti in umetnosti, Biblioteka Matice srpske, Mestna knjižnica Novi Sad in Azbukum so med drugimi mestnimi kulturnimi ustanovami. V mestu so tudi vojvodinske kulturne ustanove, vključno z Vojvođansko akademijo znanosti in umetnosti ter Vojvođanskim arhivom, ki hrani številne zapise iz Vojvodine vse do leta 1565.

Mesto vsebuje številne muzeje in galerije, tako javne kot zasebne. Najbolj znan muzej v mestu je Muzej Vojvodine, ki ga je leta 1847 ustanovila Matica srpska in ima stalno zbirko srbske kulture in življenja v Vojvodini skozi zgodovino. Muzej Novega Sada na Petrovaradinski trdnjavi ima stalno zbirko zgodovine trdnjave.

Galerija Matice srbske je največja in najprestižnejša galerija v mestu z dvema lokacijama v središču mesta. Tu sta tudi Galerija likovnih umetnosti – darilna zbirka Rajka Mamuzića in Spominska zbirka Pavla Beljanskega, ki ima eno največjih zbirk srbske umetnosti od 1900 do 1970.

Novi Sad ima zmerno celinsko podnebje v štirih letnih časih. Jesen traja dlje kot pomlad, z dolgimi intervali sonca in toplote. Zima ni tako ostra, saj je povprečno 22 dni s temperaturami pod ničlo in 25 dni sneži. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 1.9 °C (28.6 °F). Pomlad je pogosto kratka in mokra, poletje pa pride nenadoma. Najnižja doslej izmerjena temperatura v Novem Sadu je bila 30.7. januarja 23.3 24 stopinje Celzija (1963 stopinje Fahrenheita), najvišja doslej izmerjena temperatura pa je bila 41.6. julija 106.9 24 stopinje Celzija (2007 stopinje Fahrenheita).

Veter od vzhoda do jugovzhoda Za podnebje območja je značilna košava, ki se vije iz Karpatov in zagotavlja svetlo in suho vreme. Piha predvsem jeseni in pozimi s presledki 2–3 dni. Povprečna hitrost košave je 25 do 43 kilometrov (16 do 27 milj) na uro, vendar lahko posamezni udarci presežejo 130 km/h (81 mph). Pozimi lahko povzroči snežne zamete, ki jih spremljajo snežne nevihte.

Naselje se nahaja na donavskem meandru v obliki črke S, ki je pod Petrovaradinsko skalo širok le 350 metrov. Odsek kanala Donava-Tisa-Donava teče skozi središče mesta in se izliva v Donavo. Večji del mesta se nahaja na levem bregu Donave, v regiji Bačka, medtem ko se manjši deli, Petrovaradin in Sremska Kamenica, nahajajo na desnem bregu, v regiji Srem (Srem). Mestna baška stran leži na eni najjužnejših nižin Panonske nižine, medtem ko je frukogorska stran (Srem) horst. Aluvialne ravnice Donave so dobro oblikovane, zlasti na levem bregu, ki je ponekod oddaljen 10 kilometrov (6 milj) od reke. Velik del Novega Sada je zgrajen na rečni terasi z nadmorsko višino od 80 do 83 metrov (262 do 272 čevljev). Severni del Fruške gore sestavljajo, razen na območju Ribnjaka, ogromna neaktivna plazovita območja (med Sremsko Kamenico in Petrovaradinsko trdnjavo).

Mesto ima skupno površino 699 kvadratnih kilometrov (270 kvadratnih milj), mestno območje pa 129.7 km2 (50 kvadratnih milj).

Novi Sad je tipično srednjeevropsko mesto. Ker je bilo mesto med revolucijo 1848/1849 skoraj popolnoma opustošeno, je le nekaj zgradb izpred 19. stoletja, zato v središču mesta prevladuje arhitektura iz 19. stoletja. Stara majhna bivališča so včasih prevladovala v mestni pokrajini okoli središča, vendar jih nadomeščajo novi večnadstropni nebotičniki.

Novi Sad je gospodarsko središče Vojvodine, najbolj rodovitnega kmetijskega območja v Srbiji. Mesto je tudi eno najpomembnejših gospodarskih in kulturnih središč v Srbiji in nekdanji Jugoslaviji.

Novi Sad je bil vedno srednje razvito mesto v Jugoslaviji. Njegov BDP na prebivalca je leta 172 znašal 1981 odstotkov jugoslovanskega povprečja. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta mesto (skupaj s preostalo Srbijo) močno prizadela mednarodno uveljavljen trgovinski embargo in hiperinflacija jugoslovanskega dinarja. Embargo in slabo upravljanje gospodarstva povzročata degradacijo ali propad nekoč močnih industrijskih konglomeratov, kot so Novkabel (elektrokabelska dejavnost), Pobeda (kovinska industrija), Jugoalat (orodja), Albus in HINS (kemična industrija). Rafinerija nafte, ki se nahaja severovzhodno od mesta (skupaj s termoelektrarno), v bližini občine Šangaj, je skoraj edini izvedljiv obstoječi veliki objekt.

Gospodarstvo Novega Sada si je od takrat v veliki meri opomoglo, od leta 2001 pa se je hitro dvignilo in prešlo iz gospodarstva, ki ga je vodila industrija, v gospodarstvo, ki ga je vodil terciarni sektor. Postopki privatizacije industrij v državni in družbeni lasti ter močne zasebne spodbude so povečale delež zasebnih korporacij v okrožju na več kot 95 odstotkov, v gospodarski rasti mesta pa so prevladovala mala in srednje velika podjetja.

Številne institucije, vključno z Vojvoansko banko, Erste banko, Kulsko banko, Crédit Agricole, Metals banko, NLB Continental banko in Panonsko banko, potrjujejo pomen Novega Sada kot finančnega središča, kot tudi drugo največje zavarovalniško podjetje v Srbiji, DDOR Novi Sad. Mesto je tudi sedež glavnih naftnih in plinskih podjetij, Naftne Industrije Srbije in Srbijagasa. Služi tudi kot lokacija pšenične tržnice.

Novi Sad je tudi drugo največje informacijsko tehnološko središče Srbije, takoj za Beogradom. Podjetja s sedežem v Novem Sadu so zbrala znatne vsote denarja, vključno s Content Insights, ki je zbralo 1.1 milijona evrov, in DryTools, ki je pravkar zagotovilo 300,000 evrov od South Central Ventures. Alter Ego Architects, podjetje s sedežem v Novem Sadu, je prav tako ustvarilo 3D-natisnjen pametni telefon.

Statistični urad Srbije je konec leta 2005 izdal seznam najrazvitejših občin v Srbiji, na katerem je Novi Sad z 201.1 odstotka nad srbskim povprečjem uvrščen na sedmo mesto po nacionalnem dohodku, za nekaterimi beograjskimi občinami in Bečejem.