Dubaj, eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, naj bi imel leta 107.1 BDP v višini 2014 milijarde USD s 6.1-odstotno stopnjo rasti. Kljub dejstvu, da so bile številne ključne komponente dubajske trgovinske infrastrukture zgrajene na podlagi naftnega sektorja, zaslužek od nafte in zemeljskega plina predstavlja manj kot 5% celotnega dohodka emirata. Dubaj naj bi proizvedel 50,000 do 70,000 sodčkov (7,900 do 11,100 m3) nafte na dan, pa tudi znatne količine plina iz virov na morju. Emirat prispeva približno 2 % celotnega prihodka ZAE od plina. Dubajske zaloge nafte so močno izčrpane in po napovedih bodo izčrpane v 20 letih. K dubajskemu gospodarstvu največ prispevajo nepremičnine in gradnja (22.6 odstotka), trgovina (16 odstotkov), podjetništvo (15 odstotkov) in finančne storitve (11 odstotkov).
Leta 2014 je dubajska mednarodna trgovina brez nafte znašala 362 milijard dolarjev. Uvoz je predstavljal levji delež celotnega obsega trgovine, skupaj 230 milijard dolarjev, medtem ko je izvoz in ponovni izvoz v emirat znašal 31 milijard dolarjev oziroma 101 milijardo dolarjev.
Do leta 2014 je Kitajska prehitela Združene arabske emirate kot najpomembnejši tuji trgovinski partner Dubaja s skupno 47.7 milijarde dolarjev trgovinskih tokov, kar je 29 odstotkov več kot leta 2013. Indija je bila druga največja trgovinska partnerica Dubaja z 29.7 milijarde dolarjev trgovine, sledijo ZDA z 22.62 milijarde dolarjev. Kraljevina Savdska Arabija je bila s skupno trgovinsko vrednostjo 14.2 milijarde USD četrta mednarodna trgovinska partnerica Dubaja ter prva v GCC in arabskem svetu. V letu 2014 je blagovna menjava z Nemčijo znašala 12.3 milijarde dolarjev, blagovna menjava s Švico in Japonsko 11.72 milijarde dolarjev, blagovna menjava z Združenim kraljestvom pa 10.9 milijarde dolarjev.
Zgodovinsko gledano sta bila Dubaj in njegov dvojček čez Dubai Creek, Deira (takrat neodvisen od mesta Dubaj), ključna pristanišča za zahodne proizvajalce. V pristaniški regiji je bila večina bank in finančnih ustanov novega mesta. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Dubaj ostal pomembna trgovska pot. Dubaj ima neomejeno trgovino z zlatom in je bil do devetdesetih let 1970. stoletja središče "hitrega tihotapljenja" zlatih ingotov v Indijo, kjer je bil uvoz zlata prepovedan. Dubajsko pristanišče Jebel Ali, zgrajeno v 1980. letih 1990. stoletja, je največje umetno pristanišče na svetu in je ocenjeno na osmo mesto na svetu po količini kontejnerskega prometa, ki ga sprejme. Dubaj je tudi velesila storitvenega sektorja, saj se po mestu nahajajo posebne brezplačne cone. Dubai Internet City, ki je del TECOM (Dubai Technology, Electronic Commerce and Media Free Zone Authority), je ena takšnih enklav, s člani pa so IT podjetja, kot so Hewlett-Packard, EMC Corporation, Oracle Corporation, Microsoft, Dell in IBM , kot tudi medijske organizacije, kot so MBC, CNN, BBC, Reuters, Sky News in AP.
Vladna odločitev o preusmeritvi iz na trgovini temelječega gospodarstva, ki je odvisno od nafte, na gospodarstvo, osredotočeno na storitve in turizem, je povečala vrednost nepremičnin, kar je povzročilo apreciacijo nepremičnin od leta 2004 do 2006. Dolgoročnejša ocena dubajskega nepremičninskega trga na drugi strani rok, razkrita amortizacija; nekatere hiše so izgubile do 64 % svoje vrednosti med letoma 2001 in novembrom 2008. Gradnja obsežnih nepremičninskih razvojnih projektov je povzročila izgradnjo nekaterih najvišjih nebotičnikov na svetu in največjih projektov, vključno z Emirates Towers, Burj Khalifa , Palmovo otočje in najdražji hotel na svetu Burj Al Arab. Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je dubajski stanovanjski trg v letih 2008 in 2009 doživel precejšen padec. Razmere so se poslabšale do začetka leta 2009, ko je velika recesija povzročila pustoš v cenah nepremičnin, gradnji in delovnih mestih. To je pomembno vplivalo na vlagatelje v nepremičnine v regiji, od katerih nekateri niso mogli izplačati denarja od naložb v nepremičninske projekte. Od februarja 2009 naj bi zunanji dolg Dubaja znašal 80 milijard dolarjev, kar je majhen del svetovnega državnega dolga. Dubajski strokovnjaki za nepremičnine in ZAE menijo, da lahko dubajska nepremičninska industrija doseže dolgoročno stabilnost, če se izogne prejšnjim napakam.
Dubajski finančni trg (DFM) je bil ustanovljen marca 2000 kot sekundarni trg za trgovanje z domačimi in mednarodnimi delnicami in obveznicami. V četrtem četrtletju leta 2006 je bil njegov obseg trgovanja okoli 400 milijard delnic v skupni vrednosti 95 milijard dolarjev. DFM je imel tržno vrednost približno 87 milijard dolarjev. Druga borza s sedežem v Dubaju je NASDAQ Dubai, ki je mednarodna borza na Bližnjem vzhodu. Različnim podjetjem, vključno z ZAE in regionalnimi MSP, omogoča trgovanje na borzi s svetovno blagovno znamko, z dostopom do regionalnih in mednarodnih vlagateljev.
Dubaj je znan tudi kot mesto zlata, ker transakcije z zlatom predstavljajo pomemben del gospodarstva, pri čemer je skupni obseg trgovanja z zlatom v prvi polovici leta 1 dosegel 2011 ton po povprečni ceni 580 ameriških dolarjev za trojsko unčo.
Leta 2007 je anketa mestnih županov Dubaj postavila na 44. mesto med največjimi finančnimi mesti na svetu, medtem ko je druga študija mestnih županov razkrila, da je bil Dubaj leta 27 2012. najbogatejše mesto na svetu glede na pariteto kupne moči (PPP). Dubaj je tudi svetovno finančno središče, saj je na lestvici MasterCard Worldwide Centers of Commerce Index (37) na 50. mestu med 2007 najboljšimi svetovnimi finančnimi mesti in na prvem mestu na Bližnjem vzhodu.
Globalni indeks konkurenčnosti mest Economist Intelligence Unit je leta 40 Dubaj uvrstil na 2012. mesto s skupno oceno 55.9. Glede na študijsko poročilo o prihodnji konkurenčnosti mest iz leta 2013 se bo Dubaj do leta 23 povzpel na skupno 2025. mesto indeksa. Vodilni mednarodni vlagatelji v dubajske nepremičnine so Indijci, sledijo pa jim Britanci in Pakistanci.
Dubaj je izvedel številne pomembne pobude za pomoč svojemu gospodarstvu in razširitev različnih industrij. Med njimi sta Dubai Fashion 2020 in Dubai Design District, ki naj bi pritegnila vrhunske lokalne in mednarodne oblikovalce. Prva faza projekta, vredna 4 milijarde AED, bo zaključena januarja 2015.