Strasbourg je glavno mesto francoske regije Alzacija in je najbolj prepoznavno po tem, da v njem domuje več velikih evropskih organizacij. Še posebej je znano po slikovitem zgodovinskem središču Grande Île, ki je bilo prvo mestno središče, ki je bilo v celoti uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
ARHITEKTURA
Mesto je najbolj znano po gotski katedrali iz peščenjaka z znamenito astronomsko uro, pa tudi po srednjeveški mestni pokrajini porenskih črno-belih stavb z lesenimi okvirji, zlasti v okrožju Petite France ali Gerberviertel vzdolž Ill ter na ulicah in trgih okoli katedrala, kjer izstopa priznana Maison Kammerzell.
Rue Mercière, Rue des Dentelles, Rue du Bain aux Plantes, Rue des Juifs, Rue des Frères, Rue des Tonneliers, Rue du Maroquin, Rue des Charpentiers, Rue des Serruriers, Grand' Rue, Quai des Bateliers, Quai Saint-Nicolas, in Quai Saint-Thomas so vse pomembne srednjeveške ulice. Place de la Cathédrale, Place du Marché Gayot, Place Saint-Étienne, Place du Marché aux Cochons de Lait in Place Benjamin Zix so vsi pomembni srednjeveški trgi.
Poleg katedrale je v Strasbourgu še več srednjeveških cerkva, ki so preživele številne vojne in uničenja mesta: romanska cerkev Église Saint-Étienne, ki je bila delno uničena v zavezniških bombnih napadih leta 1944, del romanske, delno gotske, zelo velika Église Saint-Thomas z orglami Silbermann, na katere sta igrala Wolfgang Amadeus Mozart in Albert Schweitzer, in gotska Église protestante Saint-Pierre-le-Jeune z neogotsko cerkvijo Saint-Pierre-le-Vieux Catholique (tam je tudi protestantska cerkev v bližini) deluje kot svetišče za tri lesene in poslikane oltarje iz 15. stoletja, ki so jih prinesli iz drugih, zdaj uničenih cerkva in tam postavili za javno razstavo. Med različnimi posvetnimi srednjeveškimi strukturami izstopa veličastna Ancienne Douane (starodavna carinarnica).
Nemška renesansa je mestu zapustila nekaj pomembnih stavb (zlasti sedanjo Chambre de commerce et d'industrie, nekdanjo mestno hišo na trgu Gutenberg), prav tako francoski barok in klasicizem z več hôtels particuliers (tj. palačami), najbolj spektakularnimi ki je Palais Rohan (1742), v kateri so zdaj trije muzeji. Drugi primeri vključujejo »Hôtel de Hanau« (1736, zdaj mestna hiša), Hôtel de Klinglin (1736, zdaj rezidenca prefeta), Hôtel des Deux-Ponts (1755, zdaj rezidenca vojaškega guvernerja) , Hôtel d'Andlau-Klinglin (1725, zdaj uprava Port autonome de Strasbourg) in drugi. 150 m (490 čevljev) dolga glavna stavba Hôpital civil iz 1720-ih je največja baročna stavba v Strasbourgu. Z vidika francoskega neoklasicizma je operna hiša na Place Broglie najvidnejši primer.
Strasbourg ima tudi vrhunsko eklektično območje, Neustadt, ki je glavni opomnik Wilhelmove arhitekture, saj je večina večjih mest v ožji Nemčiji med drugo svetovno vojno utrpela veliko škodo. Ulice, bulvarji in avenije so homogene, šokantno visoke (do sedem nadstropij) in široki primeri nemškega urbanističnega oblikovanja in tega arhitekturnega sloga, ki se opira in združuje pet stoletij evropske arhitekture ter neoegipčanske, neogrške , in novobabilonski slogi. Stara cesarska palača Palais du Rhin, najbolj politična in posledično zelo kritizirana od vseh nemških zgradb v Strasbourgu, ponazarja veliko velikost in estetsko trdnost tega obdobja. École internationale des Pontonniers (nekdanja dekliška šola Höhere Mädchenschule) s svojimi stolpi, stolpiči ter številnimi okroglimi in kvadratnimi koti ter École des Arts décoratifs s svojo razkošno okrašeno fasado iz poslikanih opek, lesenih izdelkov in majolike sta ti dve najbolj lepe in okrašene zgradbe teh časov.
Avenue de la Forêt Noire, Avenue des Vosges, Avenue d'Alsace, Avenue de la Marseillaise, Avenue de la Liberté, Boulevard de la Victoire, Rue Sellénick, Rue du Général de Castelnau, Rue du Maréchal Foch in Rue du Maréchal Joffre so nekaj pomembnih ulic nemškega okrožja. Pomembni trgi nemškega okrožja so Place de la République, Place de l'Université, Place Brant in Place Arnold.
Vzdolž sveže obnovljene ulice Rue du Rempart so impresivni primeri pruske vojaške arhitekture iz osemdesetih let 1880. stoletja, vključno z obsežnimi utrdbami, kot je ustrezno imenovana Kriegstor (vojna vrata).
Kar zadeva moderno in sodobno arhitekturo, ima Strasbourg nekaj lepih stavb v slogu Art Nouveau (kot je ogromna Palais des Fêtes ter hiše in vile, kot sta Villa Schutzenberger in Hôtel Brion), dobre primere funkcionalne arhitekture po drugi svetovni vojni (Cité Rotterdam , za katerega Le Corbusier ni zmagal na arhitekturnem natečaju), in v zelo obsežni četrti Quartier Européen nekaj spektakularnih upravnih stavb včasih skrajno velikih velikosti, med katerimi so w Druge pomembne sodobne zgradbe vključujejo novo glasbeno šolo Cité de la Musique et de la Danse, Musée d'Art moderne et contemporain in Hôtel du Département nasproti njega ter tramvajsko postajo Hoenheim-Nord, ki jo je zgradila Zaha Hadid na obrobju.
Mesto vključuje različne mostove, predvsem srednjeveški in štiristolpni Ponts Couverts, ki kljub imenu niso več pokriti. Barrage Vauban se nahaja poleg Ponts Couverts in je del Vaubanove obrambe iz 17. stoletja, ki ima pokrit most. Elegantna mostova Pont de la Fonderie (19, kamen) in Pont d'Auvergne (1893, železo) iz 1892. stoletja ter sodobna Passerelle čez Ren arhitekta Marca Mimrama, slovesno odprta leta 2004.
Place Kléber je največji trg Strasbourga v središču mesta. Ime je dobil po generalu Jean-Baptiste Kléberju, ki je bil rojen v Strasbourgu leta 1753 in ubit v Kairu leta 1800. Nahaja se v trgovskem okrožju mesta. Na trgu je kip Kléberja, pod katerim je obok, v katerem je njegov pepel. Aubette (Orderly Room) se nahaja na severni strani trga in jo je zasnoval Jacques François Blondel, kraljev arhitekt, med letoma 1765 in 1772.
PARKI
Strasbourg ima številne pomembne parke, od katerih jih je nekaj kulturno-zgodovinskega pomena: Parc de l'Orangerie, ki ga je André le Nôtre uredil kot francoski vrt in preoblikoval v angleški vrt po naročilu Joséphine de Beauharnais, zdaj znameniti francoski vrtovi, neoklasični grad in majhen živalski vrt; Parc de la Citadelle, zgrajen okrog impresivnih ostankov Vaubanovega 17. stoletja za Jardin botanique de l'Université de Strasbourg (botanični vrt) je bil leta 1881 ustanovljen pod nemško oblastjo v bližini observatorija v Strasbourgu in še vedno ohranja nekatere prvotne rastlinjake . Kljub temu, da je Parc des Contades najstarejši park v mestu, je bil po drugi svetovni vojni popolnoma prenovljen. Futuristični Parc des Poteries je primer evropske zasnove parka v poznih 90-ih. Jardin des Deux Rives, ki se razteza med Strasbourgom in Kehlom na obeh bregovih Rena, je bil odprt leta 2004 in je največji (60 hektarov) park v aglomeraciji. Parc du Heyritz (8,7 ha), ki je bil odprt leta 2014 ob kanalu nasproti Hôpital civil, je najnovejši park.
MUZEJI
Strasbourg ima presenetljivo število in vrsto muzejev za mesto svoje velikosti.
Za razliko od večine drugih mest so evropske umetniške zbirke v Strasbourgu organizirane v številne muzeje, ki temeljijo ne le na žanru in geografiji, ampak tudi na obdobjih. Slike starih mojstrov z germanskih renskih ozemelj in do leta 1681 so prikazane v Musée de l'uvre Notre-Dame, medtem ko so stare mojstrske slike iz preostale Evrope (vključno z nizozemskimi renskimi ozemlji) in do leta 1871 prikazane v Musée des Beaux - Umetnost, kot so slike starih mojstrov z germanskih renskih ozemelj med letoma 1681 in 1871. Cabinet des estampes and dessins hrani stare mojstre grafike iz leta 1871. Dekorativna umetnost pred letom 1681 (»nemško obdobje«) je shranjena v Musée de l'oeuvre Notre-Dame, medtem ko je dekorativna umetnost od 1681 do 1871 (»francoska doba«) shranjena v Musée des Arts décoratifs. Od leta 1871 Musée d'art moderne et contemporain prikazuje mednarodno umetnost (slikarstvo, kiparstvo, grafiko) in dekorativno umetnost. V slednji je tudi mestna fototeka.
