Kiribati

Kiribati je sestavljen iz 33 atolov in enega samotnega otoka (Banaba), razteza pa se tako na vzhodno kot zahodno poloblo ter severno in južno poloblo. Je edini narod, ki ga najdemo na vseh štirih hemisferah. Skupine otokov so naslednje:

Banaba je oddaljen otok med Naurujem in Gilbertovimi otoki.

Gilbertovi otoki: Skupina 16 atolov, ki se nahaja približno 1,500 kilometrov (932 milj) severno od Fidžija.

Otoki Phoenix so skupina osmih atolov in koralnih otokov, ki se nahajajo približno 1,800 kilometrov (1,118 milj) jugovzhodno od Gilbertovih.

Otoki Line: Skupina osmih atolov in enega grebena, ki leži približno 3,300 kilometrov (2,051 milj) vzhodno od Gilbertovih.

Okoljska vprašanja

Dva majhna nenaseljena otoka Kiribati, Tebua Tarawa in Abanuea, sta leta 1999 izginila pod vodo, glede na Pacifiški regionalni okoljski program (prej Južnopacifiški regionalni okoljski program). Po podatkih Medvladnega foruma Združenih narodov o podnebnih spremembah se bo gladina morja do leta 50 zaradi globalnega segrevanja dvignila za približno 20 cm (2100 palcev), dodatni dvigi pa so neizogibni. Zaradi tega je verjetno, da bo narodna obdelovalna zemlja dovzetna za naraščajočo zasoljenost tal in bo v enem stoletju popolnoma poplavljena.

Ranljivost Kiribatija za dvig morske gladine se poslabša zaradi pacifiškega desetletnega nihanja, pojava podnebnih sprememb, ki vodi v premike iz obdobij La Nia v El Nio. To vpliva na nivo vode. Na primer, leta 2000 je prišlo do premika od časov El Nia, ko je morska gladina padala, na obdobja La Nie, ko je morska gladina pritiskala navzgor, kar povzroča pogostejše in višje ravni plime. Perigejska spomladanska plima (znana tudi kot kraljeva plima) lahko povzroči, da slana voda poplavi nižje ležeče dele Kiribatskih otokov.

Atoli in grebenski otoki se lahko odzivajo na nihanja morske gladine. Leta 2010 sta Paul Kench z novozelandske Univerze v Aucklandu in Arthur Webb iz fidžijske komisije za uporabno geoznanost v Južnem Pacifiku objavila raziskavo o dinamičnem odzivu atolov in grebenskih otokov v osrednjem Pacifiku. Raziskava je obravnavala Kiribate, Webb in Kench pa sta odkrila, da so se trije največji urbanizirani otoki v Kiribatiju – Betio, Bairiki in Nanikai – povečali za 30 odstotkov (36 hektarjev), 16.3 odstotka (5.8 hektarjev) in 12.5 odstotkov (0.8 hektarjev), oz.

Raziskava Paula Kencha in Arthurja Webba priznava, da so otoki zelo dovzetni za dvig morske gladine, in ugotavlja, da: »Ta študija ni ocenila navpične rasti površine otoka, niti ne kaže, da se je višina otokov spremenila. Ker je višina kopnega ostala nespremenjena, je tudi dovzetnost večine kopnega vsakega otoka za potopitev zaradi dviga morske gladine ostala nespremenjena in ti nizko ležeči atoli ostajajo takoj in zelo dovzetni za poplave ali poplave z morsko vodo.«

V poročilu o podnebnih spremembah v Pacifiku iz leta 2011 je Kiribati opisan kot država z nizkim tveganjem ciklonov; kljub temu so marca 2015 Kiribati utrpeli poplave ter izgubo morskih nasipov in obalne infrastrukture zaradi nevihte Pam, ciklona kategorije 5, ki je pustošil po Vanuatuju. Kiribati je še vedno občutljiv na ciklone, ki lahko opustošijo floro in tla nizko ležečih otokov.

Postopno dvigovanje morske gladine omogoča tudi aktivnost koralnih polipov za izgradnjo atolov v tandemu z naraščanjem morske gladine. Če pa se morska gladina dvigne hitreje od razvoja koral ali če je aktivnost polipov ogrožena zaradi zakisljevanja oceanov, je obstojnost atolov in grebenskih otokov manj zagotovljena.

Kiribatski program prilagajanja (KAP) je 5.5 milijona dolarjev vreden projekt, ki ga je sprožila nacionalna vlada Kiribatija ob pomoči Globalnega okoljskega sklada (GEF), Svetovne banke, Razvojnega programa Združenih narodov in japonske vlade. Kasneje se je zavezništvu pridružila Avstralija, ki je za namen prispevala 1.5 milijona ameriških dolarjev. Pobuda bo trajala šest let in bo podpirala prizadevanja za zmanjšanje dovzetnosti Kiribatija za vplive podnebnih sprememb in dviga morske gladine s povečanjem ozaveščenosti o podnebnih spremembah, vrednotenjem in ohranjanjem dostopnih vodnih virov ter nadzorom poplavljanja. Predstavniki vsakega od naseljenih atolov so prepoznali pomembne podnebne spremembe, ki so se zgodile v zadnjih 20–40 letih, in predlagali strategije za obvladovanje teh sprememb v štirih kategorijah nujnih potreb na začetku programa prilagajanja. Pobuda se trenutno osredotoča na najbolj ranljive sektorje v najgosteje naseljenih regijah države. Izboljšanje upravljanja oskrbe z vodo v in okoli Tarawe; zaščitni ukrepi upravljanja obale, kot sta ponovna zasaditev mangrov in zaščita javne infrastrukture; krepitev zakonodaje za preprečevanje obalne erozije; in načrtovanje poselitve prebivalstva za zmanjšanje osebnih nevarnosti sta med pobudami.

Od aprila do oktobra je okolje prijetno, s prevladujočim severovzhodnim vetričem in stalnimi temperaturami okoli 30 °C (86 °F). Zahodni viharji povzročajo dež in ciklone od novembra do marca.

Količina padavin se med otoki zelo razlikuje. Povprečna letna količina padavin na Gilbertovih otokih je na primer 3,000 mm (120 palcev) na severu in 500 mm (20 palcev) na jugu. Večina teh otokov se nahaja v suhem pasu ekvatorialnega oceanskega podnebnega pasu in so podvrženi dolgotrajnim sušam.

Leta 2010 je bilo prebivalstvo Kiribatija 103,058 ljudi. Na Gilbertovih otokih živi velika večina ljudi (> 90 %), več kot 33 odstotkov jih prebiva na območju, velikem približno 16 km2 (6.2 kvadratnih milj) na Južni Taravi. Do nedavnega je večina prebivalcev Kiribatija živela v vaseh s številom od 50 do 3,000 na obrobnih otokih. Večina domov je zgrajena z uporabo materialov, pridobljenih iz rastlin kokosa in pandanusa. Ker zaradi pogostih suš in slabe zemlje obsežno kmetijstvo ni zanesljivo, so se otočani za preživetje in preživetje zanašali predvsem na morje. Večina jih je jadralcev in ribičev. Rastline kopre zagotavljajo sekundarni vir dohodka. V zadnjih letih se je veliko ljudi preselilo v Tarawo, bolj metropolitansko prestolnico otoka. Prebivalstvo Južne Tarave se je zaradi povečane urbanizacije povečalo na 50,182.

Etnične skupine

Domorodci Kiribatija so znani kot I-Kiribati. I-Kiribati so po etnični pripadnosti Mikronezijci. Arheološki dokazi kažejo, da so Avstronezijci najprej naselili otoke pred več tisoč leti. Fidžijci, Samoanci in Tonganci so kolonizirali otoke v 14. stoletju, s čimer so popestrili etnični spekter in uvedli polinezijske jezikovne značilnosti. Poroke med vsemi rodovnimi plemeni pa so po drugi strani povzročile populacijo, ki je zelo homogena po videzu in običajih.

Vera

Glavna vera Kiribatija je krščanstvo, ki so ga prinesli misijonarji v devetnajstem stoletju. Prebivalstvo je večinoma rimskokatoliško (56 odstotkov), vendar ima Kiribatska združitvena cerkev precej privržencev (34 odstotkov). Zastopane so številne dodatne protestantske vere, vključno z evangeličanskimi kongregacijami. Kiribati (2.2 odstotka) imajo vero Bahá' in Jehovove priče. Konec leta 2015 je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (Cerkev LDS) sama poročala o 17,472 članih (16.9 odstotka) s 26 kongregacijami.

Cerkev združevanja Kiribatija in Cerkev LDS imata pomembno fizično prisotnost v Kiribatiju, pri čemer imata obe veroizpovedi precejšnje število cerkvenih struktur, večinoma v Batiu in Bonrikiju.

Kiribati ima pomanjkanje naravnih virov. V času osamosvojitve so bili komercialno sposobni viri fosfatov na Banabi izčrpani. Kopra in morski sadeži trenutno predstavljajo večino proizvodnje in izvoza. Kiribati veljajo za eno najmanj razvitih držav na svetu.

Kiribati na tak ali drugačen način prejme pomemben odstotek svojih prihodkov iz tujine. Med primeri so dovoljenja za ribolov, razvojna pomoč, nakazila delavcev in turizem. Kiribati mora uvažati skoraj vse svoje osnovne surovine in industrijske izdelke zaradi nizke domače proizvodne zmogljivosti; za financiranje se opira na te zunanje vire prihodkov.

Gospodarstvo Kiribatija ima koristi od pobud tuje razvojne pomoči. Evropska unija (9 milijonov avstralskih dolarjev), Razvojni program Združenih narodov (3.7 milijona avstralskih dolarjev), UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija (100,000 avstralskih dolarjev) so bili večstranski donatorji, ki so leta 2009 zagotovili razvojno pomoč. Leta 2009 je Avstralija (11 milijonov avstralskih dolarjev) , Japonska (2 milijona avstralskih dolarjev), Nova Zelandija (6.6 milijona avstralskih dolarjev), Tajvan (10.6 milijona avstralskih dolarjev) in drugi donatorji so prispevali 16.2 milijona avstralskih dolarjev, vključno s sredstvi tehnične podpore Azijske razvojne banke.

Avstralija (15 milijonov avstralskih dolarjev), Tajvan (11 milijonov avstralskih dolarjev), Nova Zelandija (6 milijonov avstralskih dolarjev), Svetovna banka (4 milijone avstralskih dolarjev) in Azijska razvojna banka so največ prispevale v letih 2010/2011.

Kiribati je leta 1956 ustanovil državni premoženjski sklad, da bi služil kot skladišče premoženja za prihodke države od rudarjenja fosfatov. Rezervni sklad za izravnavo prihodkov je bil leta 400 vreden 2008 milijonov dolarjev. Zaradi svetovne finančne krize in izpostavljenosti propadajočim islandskim bankam so se sredstva RERF zmanjšala s 637 milijonov avstralskih dolarjev (420 odstotkov BDP) leta 2007 na 570.5 milijona avstralskih dolarjev (350 odstotkov BDP). BDP) v letu 2009. Poleg tega je vlada Kiribatija v tem obdobju uporabljala črpanja za pokrivanje fiskalnih primanjkljajev.

Poročilo Mednarodnega denarnega sklada o gospodarstvu Kiribatija maja 2011 pravi: "Po dveh letih nazadovanja se je gospodarstvo v drugi polovici leta 2010 ponovno okrepilo in inflacijski pritiski so se zmanjšali." Letos naj bi se povečala za 1.75 odstotka. Kljub zmanjšanju proizvodnje kopre zaradi vremena se zdi, da se je dejavnost zasebnega sektorja okrepila, zlasti v trgovini na drobno. Prihodi turistov so se glede na leto 20 povečali za 2009 %, čeprav z zelo nizke osnove. Kljub naraščajočim svetovnim stroškom hrane in goriva je inflacija padla z najvišjih vrednosti krize leta 2008 v negativno območje, kar kaže na znatno apreciacijo avstralskega dolarja, valute države, in padec svetovne cene riža. Rast kreditov v celotnem gospodarstvu se je leta 2009 zaradi stagnacije gospodarstva upočasnila. Ko pa je okrevanje dobilo zagon, se je v drugi polovici leta 2010 začelo krepiti.«

ANZ, ugledna avstralska banka, je prisotna na Kiribatiju prek številnih podružnic in bankomatov.

Angleščina je skupaj z domačim I-Kiribati uradni jezik Kiribatija. Medtem ko je angleščina razširjena v južni Tarawi, je jezik I-Kiribati bolj razširjen, čim dlje se potuje od mesta. Večina ljudi na otoku Kiritimati govori angleško. Skoraj vsi Kiribatci govorijo tudi gilberteščino, ki izhaja iz imena Gilbertovih otokov, ki so se imenovali po Thomasu Gilbertu, prvem Evropejcu, ki je našel otoke.

Pred kopanjem se je dobro posvetovati z lastnikom zemljišča. Morda obstajajo religiozno pomembne kamnite figure, s katerimi je treba ravnati previdno.

Državljani in državljani naslednjih držav so oproščeni pridobitve vizuma pred vstopom v Kiribati, če nameravajo ostati 30 dni ali manj: Belize, Zvezne države Mikronezije, Macao (samo za imetnike potnih listov posebne upravne regije Macao), Marshallovi otoki , Palau, Republika Kitajska (Tajvan), Republika Južna Koreja.

Državljanom in prebivalcem spodaj navedenih držav ni treba pridobiti vizuma pred obiskom Kiribatija:

Antigva in Barbuda, Avstralija, Avstrija, Barbados, Belgija, Bolgarija, Kanada, Cookovi otoki, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Fidži, Finska, Francija, Nemčija, Grenada, Grčija, Hong Kong (samo za imetnike British National Overseas Potni listi in potni listi posebne upravne regije Hong Kong), Madžarska, Irska, Italija, Jamajka, Japonska, Kenija, Latvija, Lesoto, Litva, Luksembug, Luksemburg

Honolulu, ZDA; Suva, Fidži; Hamburg, Nemčija; Tokio, Japonska; Seul, Koreja; Auckland, Nova Zelandija; in London v Združenem kraljestvu imata častne konzulate. Vizume lahko pridobite tudi tako, da pišete glavnemu uradniku za priseljevanje, Ministrstvo za zunanje zadeve, PO Box 68, Bairiki, Tarawa, KIRIBATI (Osrednji Pacifik). Pozor: Ne prijavljajte se neposredno na Tarawa v nekaj mesecih po datumu odhoda ali če iz kakršnega koli razloga potrebujete potni list. Na splošno je bolje, da se obrnete na najbližji konzulat v tujini. Ni nujno, da ste rezident države, v kateri je konzulat.

Z izjemo Banabe (Ocean Island – 6 km2, približno 300 prebivalcev) so vsi večji otoki razdeljeni v tri skupine: Gilbertovi otoki, Line Islands in Phoenixovi otoki.

• Otoki Gilbert Zahodna otoška veriga, ki vključuje Tarawa, je dom velike večine prebivalcev Kiribatija.
• Linijski otoki Najbolj oddaljeni otoki s prebivalci na Kirimatiju (Božični otok), Tabuaeranu in Teraini na severu.
• Otoki Phoenix Z izjemo nekaj gospodinjstev na Kantonu je otok skoraj povsem zapuščen.

Raznolikost prenočišč v Kiribatiju se razlikuje glede na to, kam greste v državi.

Marys Motel in vladni hotel Otintaai ​​sta dva glavna hotela. Oba vključujeta namestitev v motelskem slogu, restavracijo in klimatsko napravo. Nahajajo se na različnih koncih južne Tarawe in vaša izbira, kje ostati, je na splošno odvisna od vaših dejavnosti v južni Tarawi.

Obstajajo tudi številne manjše nepremičnine, raztresene okoli Južne Tarawe. Spletno mesto Nacionalnih turističnih uradov Kiribatija ima popoln seznam, vključno z zemljevidom z lokacijami.

Ti hoteli so lahko zelo zasedeni skozi vse leto, zato je najbolje, da rezervirate vnaprej.

Potovanje v Severno Tarawo je najenostavnejši in najprimernejši način za ogled podeželskega življenja Kiribatija. Severna Tarawa ima različne penzione in prenočišča v tradicionalnem slogu.

Tabon te Keekee je najbližja alternativa, ki ponuja tradicionalno prenočišče v Kiribatiju v družinskem okolju I-Kiribati. Nahaja se v Abatau, približno 10-15 minut severno od letališča.

Otoček Biketawa, ki ga upravlja hotel Otintaai, ponuja tradicionalno prenočišče kia kia. Obroki in oprema za spanje ter prevozi s čolnom so lahko organizirani na podoben način kot pri umiku.

V mestu Abaokoro je mestno gostišče.

Zunanji otoki so bistvo Kiribatija, vendar si premalo ljudi vzame časa in truda za obisk teh izoliranih otokov. Vsak ima svojo kulturo in zgodbo o svoji preteklosti.

Vsak od oddaljenih otokov skupine Gilbert Group ima vsaj eno občinsko gostišče. Standardi se razlikujejo glede na organizacijo, vendar so pogosto kombinacija domov lokalnega tipa, znanih kot Kia Kias, in sob za goste odprtega tipa. Vsako gostišče ima pogosto skupno dnevno sobo, kjer strežejo obroke, pristojbina pa znaša približno 30 AUD na noč, kar vključuje tri obroke vsak dan.

Ponudba ponudbe je različna po otokih, vendar so vse v oddaljenih naseljih, zato je treba pričakovanja ustrezno prilagoditi. Običajno bo elektrika zagotovljena zvečer in vso noč. Hrana bo večinoma sestavljena iz lokalne kulinarike, zaželeno je, da s seboj prinesete še kaj, kar potrebujete. Priporočljivo je, da s seboj prinesete tudi svežo pitno vodo. Večina gostišč je na priročni lokaciji na plaži ali nasipu, zaradi česar so idealen kraj za kopanje in izlete.

Otoški sveti upravljajo ta gostišča in so eden od omejenih virov dohodka sveta. Vsaka občina ima običajno na voljo vozilo in voznika za najem, ki vam pomaga pri raziskovanju otoka. Druga možnost je, da vam bo marsikdo z veseljem izposodil motorje in skuterje.

Na tej svetovno znani lokaciji za ribolov kosti lahko izbirate med številnimi ribiškimi kočami, penzioni in hoteli. Namestitev je pogosto najeta v korakih po sedem nočitev, vsaka koča pa vam bo zagotovila storitve ribiškega vodnika, ki vam bo pomagal pri vaših izletih. Obiščite www.kiribatitourism.gov.ki za popoln seznam izbire hotelov.

Hoteli so zasnovani za ribiče, obroki in aktivnosti pa so načrtovani okoli vašega ribolovnega dne. Običajno so obroki vključeni v ceno.

Če so direktni leti predragi, odletite na Fidži in nato nadaljujte pot od tam. Po drugi strani pa, če imate veliko denarja in časa na pretek, primerjajte vozovnico za okoli sveta na Oneworld ali Star Alliance s ceno do Tarawe in jo dodajte na svoj urnik.

Tarawa in Kiritimati služi Fiji Airways (božični otok). Tarawa ima direktne lete iz Nadija (Fidži) dvakrat na teden, s povezavami iz Avstralije, Nove Zelandije, Japonske, Kanade in Združenih držav, vključno s Honolulujem (s delitvijo kod s člani zavezništva Oneworld). Kiritimati je postanek na tedenskem potovanju iz Nadija v Honolulu. Ponovno so povezave z letali iz Nove Zelandije, Avstralije in Evrope preproste. Če za potovanje na Fidži uporabljate drugo letalsko družbo, se prepričajte, da prispe v Nadi in ne v Suvo (razen če boste ostali dlje in lahko pridete na nasprotno stran otoka).

Naši letalski prevozniki in Air Kiribati Services (prej Air Nauru) letijo iz Tarawe, Kiribati, v Nauru, Honiaro in Nadi. Ta storitev izboljša dostop do Tarawe in drugih pacifiških držav.

Vsaka dva tedna ima Air Marshall Islands redni let iz Majura v Tarawo s povratnim letom na isti dan. Če je vozovnica kupljena na Marshallovih otokih, je cena 330 USD. Enosmerne vozovnice vam ne bodo zagotovili, razen če imate dokazilo o nadaljnji vozovnici ali dovoljenje za bivanje/delo v Kiribatiju/RMI. E-pošta Air Marshallovih otokov [e-pošta zaščitena] Telefonska številka je +692 625-3733, klicanje je priporočljivo, saj se e-poštna sporočila pogosto ignorirajo.

Za potovanja med otoki Air Kiribati uporablja dve turbopropelerski letali. Leti na vse zunanje otoke skupine Gilbert so na voljo redno.

Nedavno je bil ustanovljen tudi novi domači prevoznik Coral Sun Airways. Coral Sun zagotavlja nadomestni vozni red za Air Kiribati in se lahko najame tudi za zasebno uporabo.

Zanesljivost notranjih letov na Kiribatiju se ves čas povečuje, vozovnice pa so precej nizke. Ko prispete na cilj, ponovno potrdite povratni let. Vsaka letalska družba ima svoj niz meril za rezervacijo in potrditev, s katerimi se morate seznaniti, da bo potovanje potekalo brez težav.

O ladijskih povezavah znotraj Gilbertovih otokov se lahko pozanimate v pristanišču Betio, Južna Tarawa.

Kiribati ponuja čudovito pokrajino ob plaži, je fantastična lokacija za jadranje ali jahtanje, številne atole pa je čudovitih za raziskovanje peš ali s kolesom. Lagune so čudovite na pogled, bele peščene plaže in valovite palme pa so značilne za počitniško prospektno sceno. Tradicionalna kultura je še vedno zelo živa, zlasti na oddaljenih otokih. Prebivalci Kiribatja so običajno topli in gostoljubni do turistov, in če ste slučajno v bližini, vas bodo vključili v svoje praznike.

Otoki Kiribatija so bili priča nekaterim najhujšim spopadom druge svetovne vojne in ostanke tega spopada je še vedno mogoče najti povsod. Na otokih Tarawa (zlasti Betio), Butaritari, Abemama in Banaba so najvidnejša mesta iz 2. svetovne vojne, vključno z obalnimi obrambnimi topovi, bunkerji in zaboji. Tanke, razbitine ladij, amtrake in razbitine letal je še vedno mogoče videti ob plažah Tarawa in Butaritari, zlasti ob oseki. Pojdite na voden ogled, da izveste celotno zgodbo za ruševinami.

Mirno zaščiteno morsko območje otoka Phoenix (največje zaščiteno morsko območje na svetu) je zaklad, ki čaka, da ga najde vsak, ki ga zanima vodno življenje. Ima nekaj osupljive pokrajine, vključno s peščenimi plažami, koralnimi otoki in briljantno modrimi lagunami. Otoki so pravi užitek za opazovalce ptic, podvodno življenje koral pa je skoraj nedotaknjeno. Vendar pa je omejitev števila obiskovalcev izrecni cilj vlade. Dostop do otokov je težaven in čeprav obstajajo govorice, da nameravajo območje nekoliko bolj odpreti iz turističnih razlogov, se tam še ne boste mogli potapljati.

Izbira kuhinj Kiribatija je omejena. Če je pravkar prispel tovor uvožene hrane, jo kupite takoj, saj ne bo trajala dolgo! Raznolikost in količina vedno rasteta in se izboljšujeta, prav tako število prihajajočih oskrbovalnih plovil.

Medtem ko bo blago v zahodnem slogu vedno nekoliko omejeno, so najnujnejše običajno dostopne. Preskrba s sadjem in zelenjavo je omejena.

I-main Kiribatijeva hrana sta ribe in riž, kar se odraža v številnih restavracijah v Tarawi. Priporočljivo je, da poskusite lokalni sašimi, ki vam ga na jed dostavijo neposredno iz morja.

Večerje v zahodnjaškem slogu so najboljše na voljo v hotelih Marys in Otintaai. Veliko je tudi kitajskih restavracij.

Domača pijača je toddy, ki se proizvaja iz soka kokosovega drevesa. Ta sladki toddy lahko nato nekaj dni zori v alkoholno kisli toddy, ki ga imajo domačini najraje. Iz izvirnega sladkega toddyja lahko naredite tudi sirup, znan kot Kamaimai. Po tem lahko Kamaimai prelijete po sladkih žemljicah ali sladoledu.

Kava je na voljo tudi po celem Kiribatiju, pri čemer se na Tarawi pojavlja vse več obratov za kavo.

Captains Bar v Betio in Lagoon Club v Ambo sta dva glavna bara Tarawa. Petkovi večeri so plesni večeri v Otintaaiju. Zaloga vina in žganih pijač je omejena, vendar je zaloga hladnega piva v izobilju.

Tarawa ima samo en nočni klub, Midtown, ki je odprt do poznih ur.

Nekaj ​​zunanjih otokov skupine Gilbert ne prodaja alkohola.

Uradna valuta je avstralski dolar. Večje trgovine najdete le na Tarawi ali Kiritimatiju.

Izbirate lahko med številnimi izdelki lokalne obrti. Te pogosto proizvajajo ženske organizacije iz skupine Gilbert. Izstopajo pisane srajce, ki jih nosijo domorodke, znane kot Tibuta. Združenje katoliških žensk ponuja tedenske tečaje tkanja in vrhunskega izdelovanja.

Bankomate lahko najdete v Betio, Bairiki in Bikenebeu. V bolnišnici je še en. Letališče ima tudi menjalnico. Kiribatiju služi ANZ.

Razen v dveh hotelih bo večina podjetij jemala samo gotovino, saj se kreditne kartice redko uporabljajo.

Na zunanjih otokih je gotovina edina sprejemljiva valuta, bančne storitve pa niso dostopne.

Otok Kiritimati ima bankomat in banko. London je lokacija podružnice.

Večina podjetij in trgovin sprejema samo gotovino. Kreditne kartice se redko uporabljajo.

Ljudska glasba Kiribatija je večinoma osredotočena na petje ali druge vrste vokalizacije, ki jih spremljajo tolkala telesa. V sodobnem Kiribatiju javne nastope običajno izvaja sedeč zbor ob spremljavi kitare. Vendar pa se lesena škatla uporablja kot tolkala med uradnimi predstavami stoječega plesa (Te Kaimatoa) ali plesa v bokih (Te Buki). Ko jo hkrati udari zbor moških, ki sedijo okoli nje, ta škatla proizvede prazen in odmevajoč ton. Tradicionalne pesmi so pogosto o ljubezni, obstajajo pa tudi pesmi o tekmovanju, veri, otrocih, domoljubju, vojni in porokah. Plesi s palicami se pogosto izvajajo kot spremljava folklore in polzgodovinskih zgodb. Ti plesi s palicami, znani kot "tirere" (izgovorjeno seerere), se izvajajo samo na velikih festivalih.

V primerjavi z drugimi vrstami pacifiškega otoškega plesa se Kiribati odlikuje po osredotočenosti na plesalčeve iztegnjene roke in hitrem ptičjem gibanju glave. To ptico podobno obliko plesa Kiribatija predstavlja ptica fregata (Fregata minor) na zastavi Kiribatija. Večino plesov izvajamo stoje ali sede, gibanje pa je omejeno in zamaknjeno. Nasmeh med plesom se v kontekstu kiribatskega plesa običajno razume kot nevljudno. To je zato, ker njegov izvor ni bil samo oblika zabave, ampak tudi kot neke vrste pripovedovanje zgodb in predstavitev plesalčevega talenta, lepote in vzdržljivosti.

Kiribati sodeluje na igrah Commonwealtha od leta 1998, na poletnih olimpijskih igrah pa od leta 2004. Na svoje prve olimpijske igre je poslal tri športnike, dva šprinterja in dvigovalca uteži. Na igrah Commonwealtha leta 2014 je dvigovalec uteži David Katoatau osvojil zlato v skupini do 105 kg in Kiribatiju prinesel prvo medaljo na igrah Commonwealtha.

Nogometna reprezentanca Kiribatija je pridružena članica Nogometne konfederacije Oceanije, ne pa tudi FIFA, svetovnega nogometnega organa. Od leta 1979 do 2011 je tekmovala na 10 tekmah pacifiških iger in vse izgubila. Nacionalni stadion Bairiki na Kiribatiju ima kapaciteto le 2500 ljudi.

Nogometno igrišče Batio, ki je poleg nacionalnega stadiona Bairiki, je dom številnih lokalnih športnih klubov.

Kiribati so razmeroma varna lokacija za obisk. Vendar je bivanje na prostem po temi v Beitu ali ob plaži v Južni Taravi lahko nevarno, zlasti za osamljene dame. Vendar skoraj vse težave povzročajo vinjeni moški in ne poklicni kriminalci.

Ko greste naokoli, velja običajna zdrava pamet.

Na cestah je potrebna previdnost, saj lahko promet vključuje prašiče, malčke, pse in avtobuse, ki tekmujejo za cestni prostor.

Ne uživajte vode, ki ni bila prekuhana ali filtrirana. Kemična terapija ni priporočljiva, ker morda ne bo učinkovita pri preprečevanju giardiaze. Laguna (zlasti v bližini Beita) je zelo onesnažena, zaradi česar lahko celoten del otoka včasih smrdi. Preden stopite v vodo kjerkoli na Južni Taravi, ne glede na to, kako mamljivo se zdi, vedno najprej vprašajte. To je odličen koncept tudi za druge otoke. Pridobite cepivo proti hepatitisu A in se prepričajte, da ste na tekočem z vsemi drugimi imunizacijami, najbolje nekaj tednov prej. Komarji so lahko včasih zelo nadležni, zato se nanesite z repelentom proti insektom. S seboj prinesite svoje sredstvo za odganjanje hroščev in kremo za sončenje, saj nista dostopna lokalno. Prav tako ne pričakujte, da bodo na voljo kakršna koli potrebna zdravila. (Nekateri so, vendar nikoli ne veš, kaj so ali kdaj bodo.)

Malarije ni, čeprav se občasno pojavijo epidemije mrzlice denga (ki jo prenašajo komarji). Lokalno ulovljene ribe lahko povzročijo prehransko bolezen (ciguatera), zato upoštevajte dodatne previdnostne ukrepe. Ciguateri se ne morete izogniti s kuhanjem ali zamrzovanjem rib. Tudi najmanjše ureznine, rane ali pike žuželk je treba zdraviti takoj, saj se lahko hitro okužijo.

Zavarovanje za medicinsko evakuacijo je močno priporočljivo za Kiribate. Številni oddaljeni otoki nimajo letališča, zaradi česar je kakršna koli evakuacija zamudna in težavna.