Tel Aviv je uvrščen na seznam petindvajsetega najpomembnejšega finančnega središča na svetu. Postavljena je bila na peščenih sipinah na neugodni kmetijski lokaciji. Namesto tega je prerasel v komercialno in znanstveno raziskovalno središče. Passage Pensak, prva maloprodajna arkada v državi, je bila tam postavljena leta 1926. Tel Aviv je bil največje mesto v Palestini že leta 1936, ko je iz Evrope prišlo na desettisoče priseljencev srednjega razreda. Na izlivu reke Yarkon je bilo ustanovljeno majhno pristanišče, odprtih je bilo več kavarn, klubov in kinodvoran. V tem času se je Herzlova ulica spremenila v trgovsko ulico.
Gospodarske dejavnosti predstavljajo 17.5 % BDP. Leta 4.4 je imela Tel Aviv 2011-odstotno stopnjo brezposelnosti.
Newsweek je mesto označil za »cvetoče tehnično središče«, The Economist pa za »miniaturni Los Angeles«. Newsweek je mesto leta 1998 uvrstil med deset tehnološko najvplivnejših krajev na svetu. Od takrat je sektor visoke tehnologije v regiji Tel Aviva rasel. Metropolitansko območje Tel Aviva (vključno s satelitskimi mesti, kot sta Herzliya in Petah Tikva) je izraelski visokotehnološki epicenter, pogovorno znan kot Silicon Wadi.
Tel Aviv je dom edinega izraelskega delniškega trga, borze v Tel Avivu (TASE), ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegla rekordne vrednosti. Borza v Tel Avivu je pritegnila pozornost tudi zaradi svoje odpornosti in zmožnosti, da se popravi po vojnah in naravnih nesrečah. Na primer, zadnji dan libanonske vojne leta 1990 in operacije v Gazi leta 2006 je bila borza v Tel Avivu višja kot prvi dan vojne. Mesto je dom večnacionalnih podjetij tveganega kapitala, znanstvenoraziskovalnih ustanov in visokotehnoloških industrij. Kemična predelava, tekstilne tovarne in proizvajalci hrane so med industrijami Tel Aviva. Turiste privlačijo mestno nočno življenje, kulturne znamenitosti in arhitektura, njihova poraba pa pomaga lokalnemu gospodarstvu.
Študijska skupina in mreža za globalizacijo in globalna mesta (GaWC) na univerzi Loughborough je leta 2008 objavila seznam svetovnih mest, ki temelji na njihovi stopnji sofisticiranih proizvodnih storitev. Tel Aviv je bil označen kot beta+ globalno mesto.
Visokotehnološko območje Kiryat Atidima je bilo ustanovljeno leta 1972 in mesto je od takrat preraslo v pomembno globalno visokotehnološko elektrarno. Decembra 2012 je bilo mesto uvrščeno na drugo mesto na seznamu najboljših lokacij za vzpostavitev visokotehnološkega podjetja, zaostaja le za Silicijevo dolino. Tel Aviv ima leta 700 več kot 2013 zagonskih podjetij ter raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti in je bil izbran za drugo najbolj iznajdljivo mesto na svetu, le za Medellnom, a pred New Yorkom.
Po podatkih Forbesa devet od petnajstih v Izraelu rojenih milijarderjev prebiva v Izraelu, od tega štirje v Tel Avivu in njegovih okoliških predmestjih. Življenjski stroški v Izraelu so visoki, pri čemer je Tel Aviv najdražje mesto za življenje. Tel Aviv je najdražje mesto na Bližnjem vzhodu in 19. najdražje na svetu, poroča Mercer, svetovalna organizacija za kadrovske vire s sedežem v New York, od leta 2010.
Dizengoff Center, Ramat Aviv Mall in Azrieli Shopping Mall so med nakupovalnimi središči v Tel Avivu, kot so Carmel Market, Ha'Tikva Market in Bezalel Market.
