Papua Nova Gvineja

Papua Nova Gvineja je 54. največja država na svetu in obsega 462,840 km2 (178,704 kvadratnih milj). Nahaja se med 0° in 12° J zemljepisne širine ter 140° in 160° V zemljepisne dolžine, vključno z vsemi njenimi otoki.

Polje države je razgibano in ponekod zelo razgibano. Višavje Nove Gvineje se razteza vzdolž otoka Nova Gvineja in ustvarja naseljeno visokogorsko območje, ki je v glavnem pokrito s tropskim deževnim gozdom, in dolg Papuanski polotok, znan kot 'Ptičji rep'. Goste deževne gozdove lahko najdemo v nižinskih in obalnih regijah ter izjemno obsežna mokrišča okoli rek Sepik in Fly. Ta topografija je državi otežila izgradnjo prometne infrastrukture. Do nekaterih krajev je mogoče priti le peš ali z letalom. Mount Wilhelm s 4,509 metri je najvišja točka (14,793 ft). Papua Nova Gvineja meji na koralne grebene, ki jih v interesu ohranitve skrbno spremljajo.

Narod se nahaja na pacifiškem ognjenem obroču, blizu stičišča več tektonskih plošč. Na tem območju je veliko aktivnih vulkanov, izbruhi pa so pogosti. Potresi so precej pogosti, občasno jim sledijo tudi cunamiji.

Celinski del države je vzhodna polovica otoka Nova Gvineja, ki vsebuje tudi največja mesta države, vključno s Port Moresbyjem (prestolnico) in Lae; drugi pomembni otoki v Papui Novi Gvineji so Nova Irska, Nova Britanija, Manus in Bougainville.

Sneženje se pojavlja na najbolj dvignjenih območjih celine Papue Nove Gvineje, zaradi česar je to eno redkih krajev blizu ekvatorja, kjer se sneži.

Papua Nova Gvineja ima tropsko podnebje in leži južno od ekvatorja. Temperature v visokogorju pa so občutno nižje. (Zelo) mokra sezona traja približno od decembra do marca. Meseci od junija do septembra so idealni za pohodništvo.

Papua Nova Gvineja je ena najbolj raznolikih držav na svetu. V Papui Novi Gvineji živi na stotine avtohtonih etničnih skupin, večina med njimi je Papuanov, katerih predniki so na območje Nove Gvineje prispeli pred več deset tisoč leti. Druga avtohtona ljudstva v regiji so Avstronezijci, katerih predniki so prišli pred manj kot štiri tisoč leti.

Kitajci, Evropejci, Avstralci, Indonezijci, Filipinci, Polinezijci in Mikronezijci so med tistimi, ki so se sem preselili z različnih koncev sveta (zadnji štirje pripadajo avstronezijski družini). Leta 1975 je bilo na Papui Novi Gvineji okoli 40,000 izseljencev, največ jih je bilo iz Avstralije in Kitajske.

Sodišča in vladna praksa podpirajo ustavno pravico do svobodnega izražanja, mnenja in prepričanja, zakonodaja, ki bi te pravice omejevala, pa ni bila sprejeta. Po popisu leta 2011 se je 95.6 odstotka prebivalcev opredelilo za pripadnike krščanske cerkve, 1.4 odstotka ni bilo kristjanov, 3.1 odstotka pa jih na to popisno vprašanje ni odgovorilo. Tistih, ki so izjavili, da nimajo vere, je bilo približno 0 % vseh. Mnogi ljudje združujejo svojo krščansko vero z lokalnimi verskimi tradicijami.

Protestanti predstavljajo večino kristjanov v Papui Novi Gvineji in predstavljajo približno 70 % celotnega prebivalstva. Evangeličansko-luteranska cerkev Papue Nove Gvineje, Cerkev adventistov sedmega dne, več binkoštnih skupin, Združena cerkev Papue Nove Gvineje in Salomonovih otokov, Evangeličanska zveza Papue Nove Gvineje in Anglikanska cerkev Papue Nove Gvineje so največ vidno. Poleg protestantov obstaja pomembna rimskokatoliška manjšina, ki predstavlja približno 25% prebivalstva.

Bahajska vera ima veliko privržencev med nekristjani. Poleg tega je v državi približno 4,000 muslimanov. Večina je sunitov, manjši delež pa je Ahmadijev. Po vsej državi so dejavne netradicionalne krščanske cerkve in nekrščanske verske organizacije. Po podatkih Sveta cerkva Papue Nove Gvineje so muslimanski in konfucijanski misijonarji aktivni, mednarodna misijonarska dejavnost na splošno pa je visoka.

Animizem je pogost v tradicionalnih verah. Nekateri izvajajo tudi čaščenje mrtvih, vendar je posploševanje nevarno glede na veliko raznolikost melanezijskih kultur. Med tradicionalnimi plemeni je razširjeno verovanje v masalaje ali slabe duhove, ki so krivi za »zastrupljanje« ljudi, prinašajo nesrečo in smrt, prav tako praksa puripurija (čarovništva).

Z več kot 800 jeziki je bilo nemogoče doseči, da bi vsi komunicirali med seboj. Tok Pisin in Hiri Motu sta odraščala v tej regiji, in ko so se Anglofoni poročili s Huliji in so se njihovi otroci naučili enega skupnega jezika, je Tok Pisin postal kreol. Tok pisin se fonetično morda zdi angleški (»Yu dring; yu draiv; yu dai«, kar pomeni »piješ; voziš; umreš«), vendar ni; vsebuje več osebnih zaimkov kot angleščina in svojo sintakso.

Tok pisin se pogosto govori po vsej državi in ​​kratke, poceni vodnike o učenju tok pisina je mogoče najti v številnih knjigarnah.

Hiri motu se govori v Port Moresbyju in drugih območjih Papue, čeprav je tokpisin govorce, ker je to glavno mesto, bolj verjetno na letališču, v bankah ali vladi. Ko nagovarjate domačine, poskušajte najprej govoriti angleško; uporaba tok pisina ali drugega jezika lahko daje vtis, da domnevate, da ne znajo angleško.

Ker domačini govorijo tako tiho, boste morda včasih težko slišali, kaj govorijo. Nekatera lokalna plemena menijo, da je nevljudno strmeti nekomu v oči in se glasno pogovarjati.

Papua Nova Gvineja je blagoslovljena z bogatimi naravnimi viri, vključno z mineralnimi in obnovljivimi viri, kot so gozdovi, morje (ki vsebuje znaten odstotek glavnih svetovnih staležev tunov) in kmetijstvo na nekaterih območjih. Razgiban teren, ki vključuje visoke gorske verige in doline, močvirja in otoke, kot tudi visoki stroški razvoja infrastrukture v kombinaciji z drugimi dejavniki (vključno z resnimi težavami z zakonom in redom v nekaterih središčih ter običajnim sistemom lastništva zemljišč) zunanjim razvijalcem je to težko. Leta neustreznega vlaganja v izobraževanje, zdravstvo, IKT in dostop do financiranja so ovirala lokalne razvijalce. Kmetijstvo, tako za samooskrbo kot za komercialne pridelke, zaposluje 85 odstotkov ljudi in predstavlja 30 odstotkov BDP. Mineralni viri, kot so zlato, nafta in baker, prispevajo 72 % celotnega izvoznega dobička. Proizvodnja oljne palme se je v zadnjih letih znatno povečala (večinoma na posestvih in s precejšnjim pridelkom odraslačev), palmovo olje pa je zdaj primarni kmetijski izvoz. Kava je glavna izvozna poljščina med sodelujočimi gospodinjstvi (proizvedena večinoma v višavskih regijah), sledita ji kakav in kokosovo olje/kopra iz obalnih območij, ki ju večinoma proizvajajo mali kmetovalci, ter čaj, pridelan na posestvih in guma. V papuanskem gubastem in narivnem pasu je bilo leta 1986 najdeno polje Iagifu/Hedinia.

Po sporazumu iz leta 1997, ki je končal secesionistične nemire v Bougainvillu, je nekdanji premier sir Mekere Morauta poskušal obnoviti integriteto državnih institucij, stabilizirati kino, ponovno vzpostaviti stabilnost državnega proračuna, privatizirati javna podjetja, kjer je bilo primerno, in zagotoviti stalen mir v Bougainvillu. Administracija Moraute je bila precej uspešna pri pridobivanju mednarodne pomoči, zlasti od IMF in Svetovne banke pri pridobivanju posojil za razvojno pomoč. Premier Sir Michael Somare ima precejšnje težave, vključno z obnovitvijo zaupanja vlagateljev, nadaljevanjem poskusov privatizacije državnega premoženja in ohranjanjem podpore članov parlamenta.

Zaradi dolgotrajne gospodarske in socialne stagnacije je politika Razvojnega programa Združenih narodov marca 2006 priporočila, da se Papua Nova Gvineja razvrsti med države v razvoju v najmanj razvito državo. Mednarodni denarni sklad je po drugi strani konec leta 2008 sklenil da je "kombinacija konzervativne fiskalne in monetarne politike ter močnih svetovnih cen za izvoz mineralnih surovin podprla nedavni močan gospodarski razvoj in makroekonomsko stabilnost Papue Nove Gvineje." Do leta 2012 je imela PNG desetletje trdnega gospodarskega razvoja z letnimi stopnjami rasti več kot 6 % od leta 2007, tudi v letih svetovne finančne krize 2008/9. Po podatkih Azijske razvojne banke je realna stopnja rasti BDP PNG leta 2011 znašala 8.9 odstotka, leta 9.2 pa 2012 odstotka.

Ta gospodarska rast je bila v prvi vrsti pripisana visokim cenam surovin, zlasti mineralnih, pa tudi kmetijskih, z velikim povpraševanjem po mineralnih proizvodih, ki so ga v veliki meri vzdrževali tudi med krizo živahni azijski trgi, uspešen rudarski sektor, zlasti od leta 2009 pa optimistični obeti in faza gradnje za raziskovanje, proizvodnjo in izvoz zemeljskega plina v tekoči obliki (raziskovanje, proizvodne vrtine, cevovodi, skladišča, obrati za utekočinjenje, pristaniški terminali, ladje tankerji za UZP).

Prvi pomemben plinski projekt je projekt PNG LNG, ki ga vodi ExxonMobil, ki naj bi začel s proizvodnjo konec leta 2014, predvsem za izvoz na Kitajsko, Japonsko, Južno Korejo in druge azijske države. To partnerstvo pod vodstvom ExxonMobila vključuje Oil Search, podjetje PNG s sedežem v Port Moresbyju, z 29-odstotnim deležem.

Drugi večji projekt temelji na prvotnih pravicah, ki jih imata Total SA, francoska velika naftna in plinska družba, in InterOil Corp. (IOC), ki sta delno združila svoja sredstva, potem ko je Total decembra 2013 privolil v nakup 61.3 odstotka IOC Antelope and Elk. pravice do plinskih polj, z načrtom za njihov razvoj z začetkom leta 2016, vključno z gradnjo obrata za utekočinjanje, ki bo omogočil izvoz. Total SA ima ločen sporazum o skupnem delovanju s podjetjem PNG Oil Search.

Royal Dutch Shell, angleško-nizozemski konglomerat, je leta 2011 povedal, da razmišlja o vlaganju v raziskovanje in proizvodnjo plina v Papui Novi Gvineji.

Razmišlja se o več projektih za plin in minerale (vključno z ogromnim rudnikom bakra in zlata Wafi-Golpu), po vsej državi pa potekajo pomembne raziskave.

Gospodarska „rast“, ki temelji na ekstraktivnih industrijah, negativno vpliva na lokalno prebivalstvo. Rečna jalovina v ogromni reki Fly River, podvodna jalovina iz novega rudnika Ramu-Nickel-Cobalt, ki je začel izvažati konec leta 2012 (po zamudi zaradi pravnih izzivov lastnikov zemljišč), in načrtovano podmorsko rudarjenje v Bismarckovem morju so sprožili. polemika (avtor Nautilus Minerals). V skladu z eno pomembno pobudo, ki jo je izvedel Oddelek za razvoj skupnosti PNG, je treba raziskati druge poti do trajnostnega razvoja.

Dolgoročna vizija 2050 vlade PNG in kratkoročni politični dokumenti, kot sta proračun za leto 2013 in strategija odgovornega trajnostnega razvoja za leto 2014, poudarjajo potrebo po bolj raznolikem gospodarstvu, ki temelji na trajnostnih panogah in izogibanju učinkom nizozemske bolezni iz glavnih virov projekti črpanja, ki spodkopavajo druge industrije, kot se je zgodilo v mnogih drugih državah. Sprejeti so bili ukrepi za ublažitev teh učinkov, vključno z ustanovitvijo državnega premoženjskega sklada, deloma za stabilizacijo tokov prihodkov in odhodkov, vendar bo veliko odvisno od pripravljenosti za izvedbo resničnih reform za učinkovito uporabo prihodkov, boj proti razširjeni korupciji in opolnomočenje gospodinjstev in podjetjem za dostop do trgov in storitev ter za razvoj bolj živahnega gospodarstva z nižjo brezposelnostjo.

Inštitut za nacionalne zadeve, neodvisni politični think tank PNG, vsakih pet let objavi poročilo o poslovnem in naložbenem okolju Papue Nove Gvineje, ki temelji na raziskavi velikih in malih, lokalnih in tujih podjetij, pri čemer izpostavlja vprašanja javnega reda in miru ter korupcija kot najpomembnejša ovira, sledijo ji slaba prometna, električna in komunikacijska infrastruktura.

Vsi potrebujejo vizum za obisk Papue Nove Gvineje, vendar lahko vsi državljani EU/EFTA dobijo 60-dnevni vizum ob prihodu in državljani Andore, Argentine, Brazilije, Bruneja, Kanade, Čila, Ekvadorja, Fidžija, Hong Konga, Indonezije, Izrael, Japonska, Kiribati, Macau, Malezija, Maldivi, Marshallovi otoki, Mehika, Monako, Mikronezija, Nauru, Nova Zelandija, Palau, Peru, Filipini, Samoa, San Marino, Singapur, Salomonovi otoki, Južna Koreja, Tajvan, Tajska, Tonga , Tuvalu, Združene države, Urugvaj, Vanuatu in Vatikan. Drugi državljani morajo pridobiti vizume vnaprej v najbližjem diplomatskem uradu PNG.

Mednarodno letališče v državi je mednarodno letališče Jackson v Port Moresbyju.

Madang, Lae in Port Moresby na celini, Kieta na Bougainvillu ter Rabaul in Kimbe v Novi Britaniji so med pristanišči. So pa samo notranji trajekti. Mednarodni trajekti niso na voljo.

Obstajajo tudi druga križarjenja, kot sta Coral Princess in Aurora Expeditions.

Edina kopenska meja poteka s Papuo (Irian Jaya) v Indoneziji in njeno prečkanje zahteva nekaj načrtovanja, vendar ni tako težko, kot bi lahko bilo. V Jayapuri v Indoneziji je konzulat, kjer lahko zaprosite za turistični vizum. Konzulat je v Mendiju, približno 10 minut vožnje z zelenim PMV (javnim motornim vozilom) od glavnega mesta Jayapure. 2,000 indonezijskih rupij je cena (IDR).

Obstaja več načinov za prehod meje, odvisno od vašega indonezijskega vizuma. Če imate vizum ob prihodu, kot je vizum, pridobljen na letališču v Džakarti, lahko mejo prečkate le z ladjo ali tako, da na carini v Jayapuri odtisnete žig in takoj odpotujete do 30 kilometrov oddaljene meje. Zahodni popotniki, ki poskusijo slednje, lahko pričakujejo, da bodo pred odhodom plačali nekaj pristojbin in šli skozi nekaj manjših birokratskih zapletov.

Hamedi ponuja najem čolnov. S katerim koli drugim vizumom lahko najamete vozilo ali ojek in prečkate mejo po kopnem. Če najamete avto za prehod, pričakujte, da boste porabili približno 300,000 IDR iz mesta Jayapura in pričakujte, da boste plačali približno 500,000 IDR, da se vrnete z meje v Jayapuro.

Ko gre za potovanja, je Papua Nova Gvineja čudna država. Zaradi tropskega podnebja v državi, surovega terena in pomanjkanja vladnih zmogljivosti je razmeroma malo asfaltiranih cest.

Nobena glavna avtocesta ne povezuje Port Moresbyja s katerim koli drugim krajem, z izjemo kratkega odseka ceste, ki ga povezuje z lokalnim zaledjem, in poti, ki vam bo omogočila, da nekaj ur sledite obali proti jugovzhodu.

Na severni obali razmajana cesta povezuje Madang in Wewak le načeloma.

Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands Highlands avtocesta Cesta se razcepi tik pred goro Hagen, pri čemer se južna črta nadaljuje skozi južno višavje do Tarija, severna črta pa se nadaljuje skozi provinco Enga do Porgere.

Najpogostejši način prevoza je PMV/bus z domačini.

Odlična cesta povezuje Lae, Madang, Goroka, Tari in Mount Hagen. Kot novincu je običajno najbolje, da poiščete pomoč domačinov (npr. hotelsko osebje). Večina skupnosti ima več začetnih lokacij. Potovanje od mesta Lae do Madanga stane približno 20 PGK, medtem ko potovanje na goro Hagen stane približno 30 PGK.

Papua Nova Gvineja je tradicionalno ena od svetovnih letalskih žarišč in država še vedno ponuja nekaj najveličastnejših letov na svetu. Lae je bilo v dvajsetih letih 1920. stoletja najbolj prometno letališče na svetu in tam so letalci v rudarstvu zlata prvič dokazali, da je prevoz blaga (in ne le potnikov) po zraku ekonomsko upravičen. Pravzaprav je bil Lae izhodišče za zadnji let Amelie Earhart.

Letalski prevoz je še vedno najpogostejši način prevoza med velikimi metropolitanskimi območji; pravzaprav je skoraj vsako pomembno mesto zgrajeno okoli letališča. Pravzaprav je nekdanja letališka steza glavna prometnica gore Hagen! Potovanje z obale v višavje je zelo lepo (ne odmaknite pogleda od okna niti za trenutek!) in piloti iz Avstralije, Nove Zelandije, Amerike in drugih držav delajo tukaj samo zaradi vznemirjenja letenja. Če pa ne marate majhnih letal (ali celo manjših helikopterjev), potovanje v bolj oddaljena območja tukaj morda ni najboljša izbira za vas.

Lokalni prevoz v arhipelagu zagotavlja vseprisoten čoln za banane, 30-40 ft trup iz steklenih vlaken z izvenkrmnim motorjem.

Poleg tega dve ali tri ladijske družbe ponujajo vozovnice za stranke, ki želijo skočiti iz enega mesta v drugo. Ti čolni vozijo samo dvakrat ali trikrat na teden in zagotavljajo sedeže višjega in nižjega razreda. Zgornji vam bo prinesel pograd za spanje, spodnji pa trd sedež.

Trajekt vozi dvakrat tedensko med Madangom in Wewakom.

Enkrat tedensko majhna ladja odpluje iz Laeja in se ustavi na otoku Finschhafen in Umboi. Spanje na odprti palubi ladje, ki se počasi plazi skozi južnopacifiško noč, je približno tako romantično, kot se sliši, vendar pozor: na odprtem oceanu postane hladno, ne glede na to, kje ste, zato vzemite topla oblačila ali si izposodite notranja kabina.

Narod je razdeljen na devet regij:

• Južna Papua Nova Gvineja
  To območje vključuje okrožje glavnega mesta Port Moresby ter osrednje in severne province. Začetna lokacija za vsa potovanja po Papui Novi Gvineji.
• Zahodna Papua Nova Gvineja
  Zahodne in zalivske province. Pokrajine, ki so fascinantne, a redko obiskane. Raj za opazovalce ptic
• Madang-Morobe
  Madang predstavlja vulkanske otoke in odlično potapljanje, medtem ko je Morobe začetek Highlands Highlands in zgodnja lokacija zlate mrzlice.
• Highlands
  Provinca Enga, provinca Chimbu ter južno, zahodno in vzhodno višavje, pa tudi veličastna kultura in edinstveni plemenski boji
• Sepik
  Provinci Sandaun (Zahodni Sepik) in Vzhodni Sepik ter reka Sepik.
• Zaliv Milne
  Vzhodno območje je dom številnih zanimivih otokov.
• Nova Britanija
  Številne vidne ruševine iz druge svetovne vojne, nad in pod vodo, je še vedno mogoče videti v Novi Britaniji.
• Nova Irska in Manus
  Mesto najzgodnejših človeških naselij v državi. Na voljo so ribolov, potapljanje, jadranje in deskanje ter fascinantna kultura.
• Bougainvillea
  Samoupravno otoško ozemlje, kulturno in fizično podobno Salomonovim otokom.

• Port Moresby – glavno mesto s svojimi fascinantnimi živalskimi vrtovi, stavbo parlamenta, muzejem in splošnim melanezijskim vzdušjem.
• Alotau je sproščena prestolnica province Milne Bay, pa tudi vhod na več zanimivih, a izoliranih otokov.
• Goroka – očarljivo visokogorsko mestece s prijetno temperaturo in vsakoletnim Goroka Showom, pa tudi središče kavne industrije v državi.
• Lae je drugo največje mesto v državi, njeno glavno gospodarsko središče in vhod v visokogorje.
• Madang je čudovito mesto z veličastnimi nočnimi leti netopirjev (prepovedano jim je poškodovati) in veliko bolj neverjetnim potapljanjem.
• Mount Hagen – mejno mesto na 'divjem zahodu' v višavju, ki vas bo izpostavilo hladnemu, svežemu vremenu in kulturi višavja.
• Rabaul je mesto ob vznožju aktivnega vulkana, ki je bil evakuiran in močno uničen med velikim izbruhom leta 1994.
• Vanimo je obmejno mesto za vse, ki potujejo v indonezijsko državo Papua ali iz nje; je tudi znana destinacija za surfanje.
• Wewak — prehod do reke Sepik, kjer lahko doživite kulturo Sepik, samo reko in dovršene rezbarije, značilne za regijo

• Kokoda Track — stara pot čez pogorje Owen Stanley Range, ki je postala še posebej znana po svoji vlogi v drugi svetovni vojni Louisiade Archipelago — veličastna skupina otokov brez utrjenih poti z vrhunskim potapljanjem in jadranjem.
• Otoki Trobriand – antropolog Malinowski jih je poimenoval »Otoki ljubezni«.
• Tufi je Fjordland Papue Nove Gvineje z dih jemajočo pokrajino, odličnim potapljanjem in tapa tkanino, izdelano iz lubja murve.

Papua Nova Gvineja ima široko paleto nastanitvenih možnosti za obiskovalce z omejenim proračunom.

Hoteli so zelo dragi (vsaj 100 USD na noč, pogosto pa tudi precej več). Gostišča so najbolj dostopna izbira v mestih, čeprav so še vedno drage (približno 40 USD/noč). Najcenejša alternativa je bivanje v podeželskih penzionih (okoli 15 USD/noč), kjer je tudi zabava.

Port Moresby vključuje mednarodne hotele, kot sta Crown Plaza in Airways International, pa tudi hotele srednjega razreda, kot je Lamana, in penzione. Odvisno od velikosti občine regionalne regije ponujajo mednarodne in poceni hotele, medtem ko imajo nekatere pokrajine domove za goste.

Pot Kokoda je 60 milj dolga pot, ki se začne v Port Moresbyju in vodi do pogorja Owen Stanley. To pot so prvotno uporabljali rudarji zlata v devetdesetih letih 1890. stoletja in je najbolj znana kot zgodovinska lokacija druge svetovne vojne, kjer so Japonci po njej poskušali doseči Port Moresby. Ta pot, ki vključuje veliko vzponov in spustov med gorskimi grebeni in potoki, traja približno pet dni hoje.

Višavje je sestavljeno iz več različnih plemenskih regij, saj je sestavljeno iz neprekinjenega niza rodovitnih dolin, razdeljenih z gorami.

Mount Wilhelm, najvišji vrh Papue Nove Gvineje, se nahaja v vzhodnem višavju (14,880 čevljev). Wilhelm je zelo preprost vzpon, čeprav so predlagani trije ali štirje dnevi za oglede. Z vrha lahko vidite tako severno kot južno obalo Nove Gvineje. Reka Wahgi v tej regiji velja za eno najboljših lokacij za rafting po divjih vodah na svetu.

Madang je primeren za vse stopnje potapljanja, koralni grebeni pa so dom številnim edinstvenim vrstam pisanih rib. Obstajajo tudi podvodne razbitine japonskih lovskih letal, skupaj z oborožitvijo in tovorom. Nedaleč od Madanga se lahko pohodniki povzpnejo na še aktivne gore.

Wewak se nahaja bolj zahodno. Je vhod v območje reke Sepik, ki ima edinstveno kulturo, ki se razlikuje od visokogorja. Priporočamo dolge izlete s kanujem navzgor po reki in njenih pritokih, da si ogledate veličasten Haus Tambaran.

Nova Anglija. Ta otok je idealen za plavanje in potapljanje. Poti v regiji so idealne za dnevne sprehode in izlete v džunglo. Na tem območju otoka so tudi vroči termalni vrelci in brbotajoče blatne luknje. Ljudstvo Baining iz severne Nove Britanije je dobro znano po svojih minljivih oblikah umetnosti, ki jih verjetno najbolje ponazarja njihov ples z ognjem. Za ta obred se iz lubja ustvari dramatična in čudovito izdelana maska, ki se nato zavrže kot neuporabna.

Bougainville. Neuhojena lokacija na skrajnem vzhodu države s precejšnjim neizkoriščenim turističnim potencialom. Glavne znamenitosti so potapljanje svetovnega razreda, spektakularni pohodi in japonski artefakti iz druge svetovne vojne.

Otoki Trobriand so skupina otokov ob obali Francije. Tako imenovani »Otoki ljubezni« so znani po svoji posebni kulturi.

Potapljajte se z enim od več kot ducata lokalnih potapljaških podjetij. Odličen kraj za začetek je nacionalna potapljaška industrijska organizacija. Papua Nova Gvineja ponuja nekaj najboljših potapljaških tropskih grebenov na planetu.

Z več kot 700 vrstami ptic, vključno s številnimi rajskimi pticami, je to ptičja Meka. Prinesite dober daljnogled in prosite prostovoljca v vasi, da vam pomaga poiskati ptice. Bila je neverjetna izkušnja!

Treking po visokogorju, obalnih nižinah in valovitem vznožju Kokode in drugih poteh je še ena glavna atrakcija tukaj. Vsako leto progo Kokoda obišče na stotine pohodnikov.

Festivali, kot so nastopi The Sing-Sing na letnih dogodkih Goroka in Mt. Hagen, so najbolj priljubljene dejavnosti za tukajšnje obiskovalce. Na teh nastopih je običajno prisotnih več kot petdeset ansamblov. Festivali so tekmovalni, zmagovalni ansambel pa je nagrajen s povabili za nastope v številnih restavracijah in hotelih naslednje leto. Lepota in živahnost novogvinejskih festivalov pritegneta obiskovalce, prebivalcem pa tudi finančno koristita.

Ribolov postaja vse bolj priljubljen. Med vrstami so črni marlin, modri marlin, jadrnica, rumenoplavuti tun, črtasti tun in pasji tun ter orjaški tun. Mahi Mahi (riba delfin), skuša in Wahoo so prav tako priljubljeni. Črnega basa, ki velja za najtežjo borbeno ribo na svetu, je zelo težko ujeti.

Začimb v kuhinji na splošno ni. Mumu, podzemna peč, v kateri se kuhajo meso in zelenjava, kot je kaukau (sladki krompir), je običajna metoda kuhanja. Riž in druge vrste ogljikovih hidratov so vključeni v skoraj vsak obrok.

V prenočiščih, kjer bivajo obiskovalci, je običajno mešanica te vrste kuhinje z bolj zahodnjaškim menijem.

Obstajajo lokalne znamke piva. Heineken je lastnik lokalnega piva SP (okrajšava za South Pacific) Lager. Prekomerno uživanje alkohola, zlasti piva, je resen družbeni problem. Pivo in vina pogosto postrežemo topla zaradi pomanjkanja hlajenja v nekaterih regijah. Poleg tega, čeprav se kakovost vode razlikuje od lokacije do lokacije (in v nekaterih primerih od dneva do dneva), je običajno bolje, da se držite ustekleničene vode, zlasti v hotelih višjega razreda.

Nakupovanja v tradicionalnem smislu ni veliko. V glavnih mestih je nekaj nakupovalnih središč in supermarketov. Sicer pa se večina nakupov opravi na majhnih tržnicah, ki potekajo neredno. Obvezen je ogled obrtniškega sejma, ki ga enkrat mesečno gostijo v Port Moresbyju nasproti plaže Ela na parkirišču IEA TAFE College. Tam je mogoče kupiti ročne izdelke iz celega naroda. Čeprav so stroški nekoliko višji kot na vasi, so še vedno dokaj dostopni. Barantanje ni običajna praksa; lahko se malo baranta, toda pretirano početje lahko razdraži domorodce.

Kina (koda ISO 4217: PGK) je valuta Papue Nove Gvineje in je razdeljena na 100 toea.

V obtoku so polimerni bankovci v apoenih po dve, pet, deset, dvajset, petdeset in sto kina.

Bankomati so na voljo v večjih mestih (predvsem Bank of the South Pacific, ANZ in Westpac – vsi bi morali sprejemati tuje kartice). Drugi bodo zaračunali velike stroške, drugi pa lahko zaračunajo provizije, če uporabljate drugo banko, nekateri hoteli pa morda ne zaračunajo provizij (vendar so namenjeni samo gostom). Zaradi velikih poslovnih stroškov menjalnice ponujajo nizke cene (podobno kot menjalnice v Avstraliji). Kreditne kartice so splošno sprejete v večjih trgovinah, hotelih in restavracijah, vendar so bili primeri goljufij občasno. Prodajalci na tržnici imajo raje drobiž.

Domneva se, da ima Papua Nova Gvineja več kot tisoč kulturnih skupin. Zaradi te raznolikosti so se razvile številne oblike kulturnega izražanja. Vsako pleme je razvilo svoje izrazne oblike v slikanju, plesu, orožju, oblačilih, petju, glasbi, gradnji in drugih področjih.

Večina teh kulturnih skupin govori svoj jezik. Ljudje običajno živijo v skupnostih, kjer se izvaja samooskrbno kmetijstvo. Za dopolnitev svojih obrokov nekateri ljudje lovijo in nabirajo divjo hrano (kot so korenine jama). Tisti, ki postanejo vešči lova, kmetovanja in ribolova, so zelo cenjeni.

Obstaja zgodovina rezbarjenja lesa na reki Sepik, običajno v obliki rastlin ali živali, ki simbolizirajo duhove prednikov.

Na Papui Novi Gvineji se školjke ne uporabljajo več kot denar, kot so se na nekaterih območjih – morske školjke so bile demonetizirane leta 1933. Ta praksa je še vedno živa in dobro v lokalnih tradicijah. V nekaterih kulturah mora moški dati določeno število lupin školjk z zlatim robom kot ceno za nevesto, da dobi ženo. V drugih delih sveta se nevestina cena plača v školjkah, prašičih, kazuarjih ali gotovini. Neveste so običajno tiste, ki plačajo doto v drugih delih sveta.

Višavci sodelujejo v barvitih domorodnih obredih, znanih kot »peti pesmi«. Sami se slikajo in oblačijo kot ptice, drevesa ali gorski duhovi, skupaj s perjem, biseri in živalskimi kožami. Na takšnem glasbenem festivalu se pogosto poustvari pomemben dogodek, kot je slavna vojna.

Šport je pomemben element kulture Papue Nove Gvineje, pri čemer je ragbi liga daleč najbolj priljubljena. Ragbi liga je bila označena kot nadomestek za plemensko vojno v državi, kjer so skupnosti zelo ločene in veliko ljudi živi na minimumu za preživetje, kar pojasnjuje lokalno strast do igre (vprašanje življenja in smrti). Z zastopanjem svojega naroda ali igranjem v tuji profesionalni ligi je več Papuanov Nove Gvineje čez noč postalo superzvezdnik. Celo avstralski igralci ragbija, ki so tekmovali v letni seriji State of Origin, ki se vsako leto goreče praznuje v PNG, so med najbolj znanimi posamezniki v državi.

State of Origin je vrhunec leta za večino prebivalcev Papue Nove Gvineje, vendar je podpora tako intenzivna, da je v preteklih letih v nasilnih spopadih v podporo svoji strani umrlo veliko ljudi. Vsako leto reprezentanca Papue Nove Gvineje v ragbi ligi igra XIII avstralskega premierja (izbor igralcev NRL) v Port Moresbyju.

Drugi vidni športi v Papui Novi Gvineji so avstralski nogomet, združeni nogomet, ragbi, košarka in v vzhodni Papui kriket.

Port Moresby, glavno mesto, je leta 2015 organiziralo Pacifiške igre.

V določenih krogih (predvsem avstralskih) velja država za nevarno destinacijo zaradi delovanja kriminalnih združb (v tok pisinščini imenovanih raskols) v večjih mestih, zlasti v Port Moresbyju in Laeju.

To je običajno posledica naraščajočih notranjih migracij iz samooskrbnega kmetijstva v visokogorju v najbližja urbana središča, kar povzroča brezposelnost.

V regijah Port Moresby in Lae ni zgodovine pomembne poselitve. Posledično so kolonialna mesta s plemensko mešanico, ki spodbuja nestabilnost. Z daljšimi obdobji bivanja in stabilnejšo plemensko homogenostjo so Madang, Wewak, Goroka, Mt. Hagen in Tari varnejši.

Skupnosti so precej varne, saj vas bodo stanovalci »posvojili« za svojega.

Če že morate, je najbolj pomembna stvar, ki si jo morate zapomniti, to, da ste na tekočem s stanjem javnega reda in miru na območjih, kamor želite potovati.

Večina hotelov v Port Moresbyju je varnih in se nahajajo znotraj kompleksov, obrobje pa nadzorujejo stražarji. Vendar pa je pravo streljanje v prestolnici na srečo neobičajno. Če se nameravate odpraviti na ogled katerega koli mesta, se pozanimajte pri svojem ponudniku hotela ali namestitve, saj bodo mnoga lahko šla z vami peš ali vas odpeljala kamor koli želite, ali preprosto po lokalni regiji, če je to tisto, kar želite hočem narediti.

Izogibajte se odhodu ven po temi, če pa morate, bodite zelo previdni.

Letenje v majhnih letalih je lahko zelo nevarno. Skoraj ne mine leto brez vsaj ene smrtonosne nesreče (zadnja avgusta 2009, ko je umrlo 12 ljudi). Čeprav so letala na splošno dobro ohranjena in piloti tehnično usposobljeni, je težava strm teren. Številna manjša letališča so v strmih dolinah. Ko je oblačnost, jih letala težko locirajo in včasih trčijo v goro. Vendar ima državni letalski prevoznik Air Niugini, ki leti mednarodno in v glavna mesta države, v 32 letih obstoja brezhibno varnost.

Slanovodni krokodili (Crocodylus porosus) so zelo razširjeni v Papui Novi Gvineji in lahko dosežejo dolžino 7 m ali več (čeprav so posamezniki nad 6 m redki). Občasno jedo ljudi. Doma so tako v sladkovodnih jezerih in rekah kot v obalnih vodah. Plavanju se je treba izogibati, razen na višjih nadmorskih višinah in v hotelskih bazenih. Papua Nova Gvineja in Avstralija imata največjo in najbolj zdravo populacijo velikih slanovodnih krokodilov na svetu.

Na Papui Novi Gvineji je veliko aktivnih vulkanov in številni najbolj priljubljeni trekingi vključujejo približevanje ali vzpon na enega ali več izmed njih.

Na nekaterih območjih je pitna voda iz pipe nevarna.

Tveganje predstavlja tudi malarija, vendar se številne skupnosti, zlasti tiste v bližini industrije, redno zdravijo proti komarjem. Sprejmite potrebne ukrepe, da se izognete komarjem in boleznim, ki jih prenašajo komarji.

Zdravilo proti malariji je na voljo v lekarnah in bo poleg preprečevanja malarije razveselilo želodec.