Iran, splošno znan kot Perzija, je suverena država v zahodni Aziji. Uradno je znana kot Islamska republika Iran. Na severozahodu meji na Armenijo, de facto republiko Gorski Karabah in Azerbajdžan; na severovzhodu Turkmenistan; na vzhodu Afganistan in Pakistan; na jugu ob Perzijski zaliv in Omanski zaliv; na severu ob Kaspijskem morju; na zahodu pa Turčija in Irak. Je druga največja država na Bližnjem vzhodu in 18. največja država na svetu s površino 1,648,195 km2 (636,372 kvadratnih milj). Iran je z 78.4 milijona ljudi sedemnajsta najbolj naseljena država na svetu. Je edina država, ki ima obalo na Kaspijskem morju in Indijskem oceanu. Osrednji položaj države v Evraziji in Zahodni Aziji ter njena bližina Hormuške ožine, zaradi česar je geostrateško zelo pomembna. Teheran je glavno in največje mesto Irana, pa tudi gospodarsko središče države.
Iran izhaja iz ene najstarejših civilizacij na svetu, ki sega vse do 3200–2800 pr. n. št., ko sta nastali protoelamitsko in elamitsko kraljestvo. Ozemlje so sprva združili iranski Medijci leta 625 pr. n. št., ki so se uveljavili kot glavna kulturna in politična sila regije. Iran je dosegel svoj največji geografski obseg pod Ahemenidskim cesarstvom Kira Velikega, ki se je raztezalo od delov vzhodne Evrope na zahodu do doline Inda na vzhodu, zaradi česar je bil takrat največji svetovni imperij. Cesarstvo je padlo okoli leta 330 pr. n. št. zaradi osvajanj Aleksandra Velikega, vendar se je hitro ponovno pojavilo kot Partsko cesarstvo. Iran je v naslednjih štirih stoletjih pod sasanidsko dinastijo ponovno pridobil pomembnost v svetu.
Sunitski islam je večinoma nadomestil avtohtoni religiji manihejstva in zoroastrizma, ko so Arabci Rašiduni leta 633 napadli Iran. Iran je bil pomemben prispevek k poznejši islamski zlati dobi, saj je ustvaril številne pomembne znanstvenike, filozofe, umetnike in mislece. Leta 1501 je pojav dinastije Safavid povzročil ustanovitev dvanajsterskega šiitskega islama kot uradne iranske vere, kar je bil prelomen trenutek v iranski in muslimanski zgodovini. Iran je imel svoj največji geografski obseg od sasanidskega imperija v 18. stoletju in je začasno posedoval verjetno najmočnejši imperij na svetu v tistem času pod Nader Šahom. V poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju je vrsta vojn z Rusijo povzročila znatne izgube ozemlja in degradacijo suverenosti. Ljudsko nezadovoljstvo je doseglo vrhunec leta 1906 z ustanovitvijo ustavne monarhije in prvega zakonodajnega organa v državi, Majlesa. Po državnem udaru, ki sta ga sponzorirala Združeno kraljestvo in Združene države leta 1953, se je Iran postopoma povezoval z Zahodom, vendar je postal bolj avtoritaren. Nesoglasje proti tujemu vplivu in politični represiji je postajalo vse močnejše, doseglo je vrhunec z revolucijo leta 1979 in ustanovitvijo islamske republike.
Iran je pomembna regionalna in vmesna sila, njegova ogromna nahajališča fosilnih goriv, ki vključujejo največje znane zaloge zemeljskega plina na svetu in četrte največje dokazane zaloge nafte, pa pomembno vplivajo na svetovno energetsko varnost in svetovno gospodarstvo. Slavno kulturno dediščino Irana delno predstavlja njegovih 21 območij Unescove svetovne dediščine, ki so na tretjem mestu v Aziji in na enajstem mestu v svetu.
Iran je ustanovni član Združenih narodov, Organizacije za gospodarsko sodelovanje, Severnoatlantske zveze, Organizacije islamske konference in OPEC. Njegov politični sistem temelji na ustavi iz leta 1979, ki združuje vidike parlamentarne demokracije s teokracijo, ki ji vladajo islamski pravniki pod idejo vrhovnega voditelja. Večetničen in jezikovno raznolik narod, večina njegovih prebivalcev je šiitskih muslimanov, perzijščina pa je uradni jezik.
