Potem ko so Rimljani pred 2000 leti osvojili Galicijo in to ozemlje priključili ogromnemu in močnemu rimskemu imperiju, so tu kovali zlatnike iz zlata, pridobljenega iz bližnjih rudnikov. Galicijska vlada, ki še vedno nadzoruje obilne zaloge te plemenite kovine, je odkrila več novih rudnikov.
Ogromne skale na plaži katedrale (Praia de As Catedrais) v Galiciji na severozahodu Španije morda skrivajo starodavne zaklade. Tisočletja je Biskajski zaliv, bolj znan kot Kantabrijsko morje, objokoval masivne skale na plaži katedrale, v katere so vklesani ogromni kamniti oboki in jame. Ko pa so bile skale oblikovane, so nenehne poplave »odplavile« dokaze o starodavnem skritem zakladu.
Galicijska vlada, ki še vedno nadzoruje obilne zaloge plemenitih kovin, je odkrila več novih rudnikov, ki so jih uporabljali Rimljani, kar kaže na to, da so zlato kopali tudi v potopljenih jamah na plaži Cathedral. Galicija je območje, ki je zelo bogato z zlatom, plaža pa se je znašla v središču pozornosti zaradi morebitnih dokazov o rimskih rudnikih zlata na sami plaži.
Vlada se je odločila, da bo to območje zaščitila kot kulturno dobrino, namesto da bi raziskovala njegovo zgodovino. Pred kratkim so zmanjšali število obiskovalcev na 4,812 na dan, v obdobju od julija do oktobra. Lansko leto je bilo opravljenih več kot 250,000 terminov za obiskovalce, večina pa se jih je nanašala na domače popotnike, ki to območje obožujejo prav zaradi čudovitih skal in oblik, ki jih ustvarja voda.
Ob oseki, ko je morje mirno, se obiskovalci lahko sprehajajo pod kamnitimi oboki in v temnih jamah ob obali. Po visoki plimi je celotna plaža pod vodo, jame so nedostopne, z bližnjih pečin pa je mogoče opazovati kamnite formacije. Sama plaža se razprostira ob obali province Lugo v španski provinci Galiciji, regiji, ki je znana predvsem po romarjih, ki prihajajo v katedralo svetega Jožefa v prestolnici Santiago de Compostela, kjer je grob svetnika istega ime se nahaja.
Od tu romarji nadaljujejo pot do Finistere, polotoka na zahodni obali Galicije, ki je v času rimskega imperija veljal za konec sveta. Nedaleč od plaže se nahaja kamnita okrogla tvorba, katere namen ni znan, domnevajo pa, da je povezana s Stonehengeom v Angliji.
Pred 350 milijoni let sta starodavni celini Lavrusia in Gondwana trčili, zaradi česar se je dvignilo gorovje tako visoko kot današnja Himalaja. Domneva se, da kamni s te plaže izvirajo iz tega gorovja. V vmesnem času se je plaža dobesedno izgubila v zgodovini vse do prihoda Rimljanov na to območje, od takrat obstajajo tudi prvi zapisi o njej. Čeprav se domneva, da je izkoriščanje zlata potekalo veliko pred »rimskim prihodom«.
Na pečinah nasproti plaže so geologi našli v skalo vklesan kanal, ki po videzu spominja na tisto, kar so počeli Rimljani po prihodu na to območje. Med iskanjem zlata so Rimljani na tleh zakurili ogenj in ga polivali z vodo, proces je povzročil razpoke zemlje in Rimljanom olajšal kopanje kanalov z ročnim orodjem.
Arheologi so v bližini plaže našli tudi rimsko ognjišče, ki je služilo za peko posode, ter lončeno posodo, ki so jo v rimskih časih uporabljali za prevoz in shranjevanje blaga. To je še en dokaz, ki nakazuje, da so tu kopali zlato. Te ugotovitve potrjujejo, da so Rimljani kopali zlato na obali plaže, kar daje zgodovinarjem možnost, da poskušajo rekonstruirati potek izkopavanja. Največja težava je gladina morja, ki je precej višja, kot je bila v času, ko so tem območjem vladali Rimljani. Kaj točno so Rimljani tu počeli in za kaj so uporabljali jame, bomo še ugotovili. Do takrat bodo vse skrivnosti preteklosti ostale neodkrite in vsakodnevno zalivane z valovi modrega morja.
