Grenlandski Niaqornat je majhna vasica na koncu sveta, kjer vlada samota. V vasi ni kanalizacije. Prebivalci, ki potujejo na delo, to počnejo s helikopterjem Hui, katerega lastnik ima pogodbo z vlado za opravljanje tega dela, medtem ko ladja s hrano občasno dostavi blago.
Režiserji dokumentarca o tem kraju pravijo: »Edini najstnik v mestu se zabava na Google Earthu«, posluša grenlandski rep in razmišlja o samomoru, medtem ko iz dolgčasa izrezuje tupilaqso, tradicionalne lesene pošasti, ki jih uporabljajo šamani. .
59 Inuitskih prebivalcev (ki se imenujejo Eskimi) gre skozi mesece neskončne teme in nato neprekinjen dan in so tako izolirani od sveta, da si lahko mislite, kako preprosto je njihovo življenje. A sodobnost jih z vsemi težavami, ki jih spremljajo, počasi dohiteva. Družbeno-ekonomski problemi so začeli vplivati na Grenlandijo kot celoto, saj visoka brezposelnost in stopnja samomorov med mladimi – močno vplivata na življenje.
Podnebne spremembe za prebivalce Niaqornata niso mit, ampak realnost, v kateri živijo. Ledeni pokrov Grenlandije se tali, kar neposredno vpliva na njihov življenjski slog.
Sarah Gavron in David Katznelson sta posnela dokumentarni film, ki verno prikazuje konflikt med novim in starim ter boj proti podnebnim spremembam na tem območju.
»Eden največjih udarcev za Niaqornat je bilo zaprtje tovarne rib, ki je ključnega pomena za življenja ljudi. Državne spodbude omogočajo tem vasem preživetje, ker je vzdrževanje razmer strašno drago. Ko pa njihova populacija upade, se sredstva zmanjšajo. To je začaran krog,« je dejal. Režiserka dokumentarnega filma Sara Gavron pojasnjuje, kako ta denar prihaja iz danske vlade.
Leta 2009 je Niakornat močno prizadela tudi evropska zakonodaja o prepovedi trgovine z izdelki iz tjulnjev.
Ta dokumentarec prikazuje tudi turista, ki z gostujoče ladje komentira, da je večina prebivalcev plod tako imenovanega parjenja v sorodstvu ali »sorodstva«, mešanja sorodnikov, kar vodi do pomembne genetske povezave, a tudi do anomalij. To je glavno vprašanje, ki si ga pogosto zastavljajo »zunanji«, saj je Niaqornat zelo majhna skupnost. V njem sta dve veliki družini in nekaj dodatnih ljudi, ki niso sorodniki, in ko spoznaš potencialne partnerje, se običajno odpraviš drugam.
Če pogledamo skozi zgodovino, je Grenlandija pravzaprav arktični otok, ki se geografsko nahaja v Ameriki, vendar je politično in zgodovinsko bolj povezan z Evropo, na njem pa se nahaja tudi največji nacionalni park na svetu. Približno 81 odstotkov površine je prekrite z ledom, skoraj vsi prebivalci pa živijo v fjordih na jugozahodu otoka, kjer je podnebje milejše.
Večina Grenlandcev je mešanica Skandinavcev in Kalalitov (Inuitov). Kot materni jezik govorijo grenlandščino. Približno 50,000 ljudi govori grenlandščino, ki je v skupini eskimsko-aleutskih jezikov. Manjšina danskih neinuitskih migrantov govori dansko in oba jezika sta uradna.
Grenlandija je bila pod norveško oblastjo od 11. stoletja do leta 1814, ko je oblast prevzela Danska. Znano je, da sta Danska in Norveška že stoletja v personalni uniji. Grenlandija je postala sestavni del države Danske leta 1953. Lokalna avtonomija je bila podeljena danskemu parlamentu (Folketing) šele 1. maja 1979, leta 2008 pa so Grenlandci glasovali za prenos več pooblastil na lokalno vlado, kar je začelo veljati 21. junija 2009. Danska centralna vlada je postala odgovorna samo za zunanjo politiko, varnost in finančno politiko. Grenlandci so leta 1985 na referendumu izstopili iz Evropske gospodarske skupnosti (današnje Evropske unije).
