Guadalajara je tretje največje mehiško gospodarstvo in industrijska infrastruktura, ki predstavlja 37 % celotnega bruto domačega proizvoda države Jalisco. Njegova gospodarska osnova je močna in raznolika, osredotočena predvsem na trgovino in storitve, vendar ima proizvodnja pomembno vlogo. Uvrščeno je med 10 najboljših gospodarstev v Latinski Ameriki in tretje v Mehiki glede na bruto domači proizvod. V svoji anketi "Mesta prihodnosti" iz leta 2007 je revija FDi Guadalajaro uvrstila na prvo mesto med velikimi mehiškimi mesti in jo označila za drugo največje gospodarsko potencialno mesto med večjimi severnoameriškimi mesti, takoj za Chicagom. Leta 2007 ga je FDI razglasil za najboljše podjetjem prijazno mesto v Latinski Ameriki.
Moody's Investors Service je leta 1 izdal bonitetni oceni Moody's Investors Service Ba1 (globalno merilo, lokalna valuta) in A2009.mx (na mehiški nacionalni lestvici). Finančna uspešnost občine je bila zadnjih pet let nekonsistentna, v zadnjih dveh letih pa se je začela stabilizirati. Guadalajara ima enega največjih občinskih proračunov v Mehiki, njen kazalnik prihodkov na prebivalca (Ps. 2,265 $) pa je višji od državnega povprečja mest, ki jih ocenjuje Moody's.
Gospodarstvo mesta je razdeljeno na dva različna segmenta. Trgovina in turizem zaposlujeta večino ljudi, kar predstavlja okoli 60 % delovne sile. Druga je industrija, ki je bila motor gospodarske ekspanzije in temelj nacionalnega gospodarskega pomena Guadalajare, medtem ko zaposluje manj kot tretjino prebivalstva. Industrije v tej regiji proizvajajo različne izdelke, vključno s hrano in pijačo, igračami, tekstilom, avtomobilskimi deli, električno opremo, zdravili, obutvijo in pohištvom. Tekstil in obutev sta bila dva najpomembnejša sektorja, oba pa sta trenutno živahna in se razvijata. 60 % proizvedenih izdelkov prodajo na lokalnem trgu, 40 % pa izvozijo, večinoma v ZDA. Posledično je gospodarsko bogastvo Guadalajare neločljivo povezano z bogastvom Združenih držav, tako kot vir naložb kot kot trg za njene izdelke.
Industrija elektronike in informacijske tehnologije pa je mesto poimenovala "silicijeva dolina v Mehiki". Guadalajara je največji mehiški proizvajalec programske opreme, elektronike in digitalnih komponent. Izvoz telekomunikacijske in računalniške opreme Guadalajare predstavlja približno petino mehiškega izvoza elektronike. Mesto in njegova predmestja so dom podjetij, kot so General Electric, IBM, Intel Corporation, Freescale Semiconductor, Hitachi Ltd., Hewlett-Packard, Siemens, Flextronics, Oracle, TCS, Cognizant Technology Solutions in Jabil Circuit. Do tega pojava je prišlo, ko je bil ratificiran severnoameriški sporazum o prosti trgovini (NAFTA). Mednarodna podjetja so začela ustanavljati poslovanje v Mehiki, zlasti v Guadalajari, in nadomestila domača, zlasti na področju informacijske tehnologije. Ena od posledic tega je, da v času gospodarske krize velike multinacionalke zmanjšajo svoje poslovanje.
Guadalajara ima po mnenju revije fDi drugi največji gospodarski potencial od vseh večjih severnoameriških metropol, takoj za Chicagom. Guadalajara je bila v isti študiji opredeljena kot "mesto prihodnosti" zaradi mladega prebivalstva, nizke stopnje brezposelnosti in velikega obsega nedavnih transakcij tujih naložb; bilo je tudi tretje najbolj poslovno prijazno mesto v Severni Ameriki.
Mesto mora tekmovati s Kitajsko, zlasti v podjetjih, kot je elektronika, ki so odvisna od velike količine in nizkih plač. Posledično se je osredotočil na storitve z visoko mešanico, srednjim obsegom in z dodano vrednostjo, kot je avtomobilska industrija. Vendar tradicionalna prednost Guadalajare zaradi bližine ameriškega trga ji pomaga ostati konkurenčna. Mehika je bila leta 2009 tretja v Latinski Ameriki po izvozu storitev informacijske tehnologije, le za Brazilijo in Argentino. Tovrstne storitve se večinoma nanašajo na zagotavljanje tehnične pomoči preko elektronske pošte in telefona. Glavna težava, s katero se sooča ta industrija, je pomanjkanje angleško govorečih univerzitetnih diplomantov.
