Cap-Hatien, pogosto znan kot Le Cap ali Au Cap, je občina s približno 190,000 prebivalci na severni obali Haitija in sedež departmaja Nord. Prej znano kot CapFrançais, CapHenri in zgodovinsko znano kot Pariz Antilov, to mesto dokazuje svoje bogastvo in eleganco s svojo čudovito arhitekturo in ustvarjalnim življenjem. V kolonialnem obdobju je bilo pomembno mesto, ki je služilo kot glavno mesto francoske kolonije Saint-Domingue od uradne ustanovitve mesta leta 1711 do leta 1770, ko je bil sedež prestavljen v Port-au-Prince. Služil je kot glavno mesto Kraljevine Severni Haiti pod kraljem Henrijem Christopheom do leta 1820, po haitski revoluciji.
Cap-long Hatienova zgodovina neodvisnega razmišljanja in bližina Port-au-Princea sta prispevala k njegovemu slovesu slavnega inkubatorja protiustanovljenih skupin. Na primer, med 5. in 29. februarjem 2004 so mesto zavzeli skrajneži, ki so nasprotovali vladi haitijskega predsednika Jean-Bertranda Aristida. Končno so ustvarili dovolj političnega pritiska, da so njega in narod potisnili iz vlade.
Cap-Hatien je blizu starega haitijskega mesta Milot, ki je 12 milj (19 kilometrov) proti jugozahodu po makadamski cesti. Milot je bil prva prestolnica Haitija pod samooklicanim kraljem Henrijem Christopheom, ki se je povzpel na oblast leta 1807, tri leta po osamosvojitvi države od Francije. CapFrançaisa je imenoval CapHenri. Milot je lokacija njegove palače Sans-Souci, ki jo je leta 1842 uničil potres. Citadelle Laferrière, velika kamnita trdnjava, polna topov na vrhu lokalne gore, je oddaljena 5 milj (8.0 km). Ob jasnih dneh je njegovo senco mogoče videti s CapHatiena.
Mednarodno letališče Hugo Chavez, ki se nahaja na jugovzhodnem obrobju mesta, upravljajo številni manjši domači letalski prevozniki, od potresa leta 2010 pa ga nadzorujejo čilski vojaki ZN iz »baze O'Higgins«. Letališče se pravkar širi. V okviru stalne stabilizacijske misije Združenih narodov na Haitiju je v mestu (MINUSTAH) nameščenih več sto osebja ZN, vključno z enotami iz Nepala in Urugvaja.
