Luzern (Luzern v nemščini, Lozärn v švicarsko-nemščini) je ljubko majhno mesto v osrčju Švice, čez jezero od Altdorfa, kjer legenda pravi, da je Viljem Tell svojemu sinu odstrelil jabolko z glave. Luzern je fantastično izhodišče za raziskovanje znanih švicarskih znamenitosti, kot so gora Rigi, Pilatus, Titlis in travnik Rütli, poleg tega pa je tudi sam po sebi čudovit kraj za obisk.
Luzern, prvo mesto, ki se je pridružilo Švicarski konfederaciji, je zdaj čudovito majhno mesto z močnim turističnim sektorjem, predvsem zaradi svoje lokacije kot prehoda v osrednjo Švico. Mesto je postalo središče švicarske folklore in zgodovine.
Turizem v Luzernu ima pomembno zgodovino, ki sega vse do sredine devetnajstega stoletja, med številnimi, ki so ga obiskali, je Mark Twain. V "Potepuhu v tujini" pripoveduje o nastajajočem sektorju spominkov in drugih zgodnjih manifestacijah turistične industrije.
Med letoma 1961 in 1990 je Luzern imel povprečno 138.1 dni dežja na leto in 1,171 milimetrov (46.1 in) padavin. Najbolj deževen mesec je bil junij, ko je Luzern prejel povprečno 153 milimetrov (6.0 in) dežja. V tem mesecu je deževalo povprečno 14.2 dni. Februar je bil najbolj suh mesec v letu, s povprečno 61 mm (2.4 in) padavin v 10.2 dneh. Za podnebje v tej regiji so značilna skromna temperaturna nihanja med najvišjimi in najnižjimi temperaturami, vse leto pa je veliko padavin. Podtip Köppnove podnebne klasifikacije tega podnebja je »Cfb« (podnebje morske zahodne obale/oceansko podnebje).
Luzern ima skupno površino 29.1 kvadratnih kilometrov (11.2 kvadratnih milj). Od leta 2009 je bilo 28.0 odstotka teh zemljišč uporabljenih za kmetijske dejavnosti, medtem ko je bilo 22.3 odstotka gozdov. Preostanek (47.6 odstotka) zemlje je poseljen (zgradbe ali ceste), preostanek (2.1 odstotka) pa je neproduktiven (reke, ledeniki ali gore).
Littau je imel pred združitvijo površino 13.3 kvadratnih kilometrov (5.1 kvadratnih milj). 52.3 odstotka teh zemljišč se uporablja za kmetijstvo, 21.1 odstotka pa je gozdov. Večina zemlje je poseljena (zgradbe ali ceste), preostala (1.7 odstotka) pa je neproduktivna (reke, ledeniki ali gore). Po geodetski meritvi leta 1997 je gozd pokrival 21.08 odstotka celotne površine. Za kmetovanje ali pašnike je namenjenih 49.17 odstotka kmetijskih zemljišč, za sadovnjake ali trto pa 3.16 odstotka. 10.47 odstotka poseljenega območja pokrivajo stavbe, 4.29 odstotka industrija, 1.96 odstotka posebni objekti, 2.33 odstotka parki ali zeleni pasovi in 5.8 odstotka prometna infrastruktura. Neproduktivne tekoče vode (reke) predstavljajo 1.66 odstotka neproduktivnih območij, medtem ko druga neproduktivna zemljišča predstavljajo 0.08 odstotka.
V občini je bilo v letu 77,641 zaposlenih 2012 oseb. V 166 glavnih gospodarskih podjetjih je bilo zaposlenih 53 oseb. V sekundarni dejavnosti je bilo zaposlenih 7,326 ljudi v 666 različnih podjetjih. Končno je bilo v terciarni industriji zaposlenih 70,149 ljudi v 6,929 podjetjih. V letu 2013 je 11.0 odstotka prebivalcev prejemalo neko vrsto socialne pomoči.
Leta 2000 je bilo v občini tako ali drugače zaposlenih 51.7 odstotka prebivalcev. Hkrati so ženske predstavljale 47.9 % delovne sile.
Luzern je zaradi nenehnih prizadevanj za znižanje davkov postal poslovno najbolj prijazen kanton v Švici. Od leta 2012 ima Luzern najnižjo kantonalno davčno stopnjo za podjetja v Švici.
Poleg tega ima Luzern izjemno nizke stopnje dohodnine. V nedavni raziskavi indeksa obdavčitve BAK Basel Economics 2012 je Luzern zasedel četrto mesto z nekoliko višjo davčno stopnjo, ki je le 2 % višja od najvišjega kantona v tej primerjavi.
Od novembra 2009 je do letališča Zürich mogoče priti iz Luzerna v 1 uri in 2 minutah z neposredno (vsako uro) železniško povezavo s postajo neposredno pod letališčem in v 50 minutah z avtomobilom zaradi direktne ceste od Luzerna do letališča , čeprav le v času, ko ni prometnih konic.
