Čeprav je Bern (nemško: Bern) sedež večine institucij Švicarske konfederacije, je majhno do srednje veliko mesto s približno 130,000 prebivalci v samem mestu in več kot 350,000 v metropolitanskem območju. Nahaja se na polotoku, ki je nastal zaradi vijugastih zavojev reke Aare. Staro mestno jedro Berna je zaradi svoje izredne arhitekturne usklajenosti uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Ima štiri kilometre arkadnih sprehajalnih poti vzdolž ulic s fontanami in urnimi stolpi.
Bern ima 114 švicarskih zgodovinskih znamenitosti nacionalnega pomena. Obsega celotno staro mestno jedro, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, pa tudi več krajev v njem in njegovi okolici. Katedrala, ki so jo začeli graditi leta 1421 in je najvišja katedrala v Švici, stolpa Zytglogge in Käfigturm, ki označujeta dve zaporedni razširitvi starega mestnega jedra, in cerkev Svetega Duha, ki je ena največjih švicarskih reformiranih cerkva v Švici, so med najbolj opaznimi v starem mestnem jedru. Seznam vključuje enajst vodnjakov iz 16. stoletja, večino pripisujejo Hansu Giengu.
Poletja v Bernu trajajo od junija do septembra, s temperaturami od 20 do 25 stopinj Celzija podnevi in od 9 do 12 stopinj Celzija ponoči.
Zime trajajo od decembra do februarja, s povprečnimi najvišjimi temperaturami od 2 °C do 5 °C in nočmi od -2 °C do -4 °C.
Bern se nahaja na švicarski planoti v kantonu Bern, približno 20 kilometrov (12 milj) severno od Bernskih Alp. Med najnovejšo ledeno dobo so ledeniki izdolbli regijo okoli Berna. Gurten (864 m (2,835 ft) in Bantiger (947 m) sta dve gori, ki sta najbližji Bernu (3,107 ft).
Mesto je bilo ustanovljeno na strmem polotoku, ki ga obdaja reka Aare, vendar je do devetnajstega stoletja preraslo svoje naravne omejitve. Številni mostovi so bili zgrajeni, da bi se mesto razvilo onkraj Aareja.
Bern je zgrajen na nagnjenem terenu. Višinska razlika med mestnimi četrtmi na Aareju (Matte, Marzili) in višjimi četrtmi (Kirchenfeld, Länggasse) je nekaj metrov.
Bern je imel leta 3.3 2010-odstotno stopnjo brezposelnosti. Leta 2008 je bilo v glavnem gospodarskem sektorju zaposlenih 259 posameznikov, na tem območju pa je delovalo približno 59 podjetij. V sekundarni dejavnosti je bilo zaposlenih 16,413 ljudi, delovalo pa je 950 podjetij. Terciarna industrija je zaposlovala 135,973 ljudi in podpirala 7,654 podjetij.
Skupno število zaposlitev s polnim delovnim časom v letu 2008 je bilo 125,037. V primarnem sektorju so bile 203 zaposlene, od tega 184 v kmetijstvu in 19 v gozdarstvu ali lesni industriji. V sekundarni dejavnosti je bilo zaposlenih 15,476 ljudi, v predelovalnih dejavnostih 7,650 (49.4 odstotka), v rudarstvu 51 (0.3 odstotka) in v gradbeništvu 6,389 (41.3 odstotka). V terciarnem sektorju je bilo zaposlenih 109,358 ljudi. V terciarnem sektorju jih je 11,396 ali 10.4 odstotka delalo v trgovini na debelo ali drobno ali popravilu motornih vozil, 10,293 ali 9.4 odstotka v prometu in skladiščenju blaga, 5,090 ali 4.7 odstotka v gostinstvu, 7,302 ali 6.7 odstotka v informacijah. industriji, 8,437 ali 7.7 odstotka jih je delalo v zavarovalništvu ali finančni panogi, 10,660 ali 9.7 odstotka jih je delalo kot tehnični strokovnjaki ali znanstveniki, 5,338 ali 4.9 odstotka v izobraževanju in 17,903 oz.
Leta 2000 je bilo v občini 94,367 zaposlenih na delovnem mestu in 16,424 delavcev na delovnem mestu. Občina je neto uvoznica zaposlenih, saj na vsakega odide okoli 5.7 ljudi. Javni prevoz je na delo uporabljalo 50.6 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, 20.6 odstotka pa se jih je vozilo z avtomobilom.
