Na severu meji na Savdsko Arabijo, na zahodu na Rdeče morje, na jugu na Adenski zaliv in Arabsko morje ter na vzhodu in severovzhodu na Oman. Čeprav je Sana uradno razglašena prestolnica Jemna, je mesto od februarja 2015 pod nadzorom upornikov. Posledično je bila prestolnica Jemna začasno prestavljena v Aden, pristaniško mesto na južni obali države. Ozemlje Jemna sestavlja približno 200 otokov, največji med njimi je Socotra.
Jemen je bil dom Sabejcev (biblijska Šeba), trgovske države, ki je trajala več kot tisoč let in je verjetno obsegala dele današnje Etiopije in Eritreje. Območju je leta 275 našega štetja vladalo Himjaritsko kraljestvo, ki je bilo pozneje pod vplivom Judov. Krščanstvo je prišlo v četrtem stoletju, ko sta se že uveljavila judovstvo in lokalno poganstvo. V sedmem stoletju se je islam hitro širil in jemenski vojaki so imeli pomembno vlogo pri zgodnjih islamskih osvajanjih. Jemenska uprava je že dolgo razvpita trda.
Od devetega do šestnajstega stoletja je nastalo veliko dinastij, med katerimi je bila dinastija Rasulidov najmočnejša in najbogatejša. V začetku dvajsetega stoletja je bil narod razdeljen med Otomansko in Britansko cesarstvo. Pred ustanovitvijo Jemenske arabske republike leta 1962 je bilo po prvi svetovni vojni v Severnem Jemnu ustanovljeno Jemensko kraljestvo Zaydi Mutawakkilite. Do leta 1967 je bil Južni Jemen britanski protektorat, znan kot Adenski protektorat. Leta 1990 sta se jemenski državi združili in ustvarili sedanjo državo Jemen.
Jemen je država v razvoju in najrevnejša država Bližnjega vzhoda. Jemen je bil pod vladavino predsednika Ali Abdullaha Saleha označen kot kleptokracija. Jemen se je uvrstil na 164. mesto od 182 držav, ki so bile vprašane v mednarodnem indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2009. V odsotnosti močnih državnih institucij je jemenska elitna politika oblikovala de facto tip kolaborativnega upravljanja, v katerem so se nasprotujoči si plemenski, regionalni, verski in politični interesi strinjali, da bodo drug drugega držali pod nadzorom s tihim sprejemanjem ravnotežja, ki ga je ustvarilo. Sporazum o delitvi oblasti med tremi možmi je obdržal neformalno politično poravnavo: predsednik Ali Abdullah Saleh, ki je nadzoroval državo; generalmajor Ali Mohsen al-Ahmar, ki je nadzoroval večino oboroženih sil Republike Jemen; in Abdullah ibn Husayn al-Ahmar, vodja islamistične stranke Islah in izbrani posrednik Savdske Arabije za transnacionalna pokroviteljska plačila. Savdska sredstva so bila namenjena spodbujanju neodvisnosti plemen od jemenske vlade in da bi savdski vladi zagotovili sredstvo za pretehtavanje političnega odločanja v Jemnu.
Jemen je v politični krizi od leta 2011, ki se je začela z javnimi demonstracijami zaradi revščine, brezposelnosti in korupcije, pa tudi z namero predsednika Saleha, da spremeni jemensko ustavo in odpravi omejitev predsedniškega mandata, s čimer postane dosmrtni predsednik. Predsednik Saleh je odstopil, položaj pa je prevzel podpredsednik Abd Rabbuh Mansur Hadi, ki je bil uradno izvoljen za predsednika na enočlanskih volitvah 21. februarja 2012. Spori med Hutiji in al-Islahom ter al-Kaido upora, zaviral tranzicijski proces.
Hutiji so septembra 2014 zavzeli Sano in nato z državnim udarom prevzeli vodstvo vlade. Od takrat je potekala intervencija pod vodstvom Savdske Arabije, ki pa ni uspela končati državljanskega konflikta.