Izmir

Izmir je hitro rastoče mesto na turški obali Srednjega Egejskega morja.

S približno 3.7 milijona prebivalcev je Izmir tretje največje mesto v Turčiji, drugo največje pristanišče za Istanbulom in zelo odlično prometno središče. Smirna, zgodovinsko mesto, je danes sodobno, urbanizirano in živahno gospodarsko mesto s središčem velikega pristanišča, obdanega z gorami. Prostrani mestni bulvarji, stavbe s steklenimi pročelji in sodobna trgovska središča so prekinjena s tradicionalnimi strehami iz rdečih ploščic, tržnico iz 18. stoletja ter zgodovinskimi mošejami in cerkvami, čeprav ima mesto sredozemski evropski pridih in ne tipičnega turškega.

Podnebje v Izmirju je sredozemsko (Köppenova podnebna klasifikacija: Csa), z dolgimi, vročimi in suhimi poletji ter prijetnimi do hladnimi, mokrimi zimami. Izmir vsako leto prejme povprečno 686 milimetrov (27 palcev) padavin, od tega jih 77 odstotkov pade med novembrom in marcem. Preostanek padavin pade med aprilom in majem ter septembrom in oktobrom. Od junija do avgusta je skoraj malo dežja.

Pozimi se najvišje temperature pogosto gibljejo med 10 in 16 °C (50 in 61 °F). V Izmirju lahko sneži od decembra do februarja, vendar le nekaj ur in ne cel dan ali dlje. Od junija do septembra lahko temperatura zraka doseže 40 °C (104 °F), čeprav je običajno med 30 in 36 °C (86 in 97 °F).

Na prelomu devetnajstega stoletja je bila trgovina prek mestnega pristanišča ključnega pomena za gospodarstvo Otomanskega cesarstva, gospodarske korenine turškega republikanskega obdobja pa so se tu oblikovale tudi na gospodarskem kongresu v Izmirju. Gospodarstvo regije Izmir je glede na vrednost zdaj razvrščeno v naslednje kategorije: industrija dobi 30.5 odstotka, trgovina in sorodne storitve 22.9 odstotka, promet in komunikacije 13.5 odstotka ter kmetijstvo 7.8 odstotka. Izmir je leta 10.5 prispeval 2008 odstotka vseh davčnih prihodkov, ki jih je Turčija prejela, pri čemer je izvoz predstavljal 6 %, uvoz pa 4 % turške mednarodne trgovine. Po Istanbulu in Bursi je provinca tretja največja turška izvoznica in peta največja uvoznica. Pristanišče Alsancak, ki ima letno zmogljivost nakladanja približno milijon zabojnikov, opravi 85–90 odstotkov izvoza regije in približno petino vsega turškega izvoza.