Slovenija

Slovenija ima za obiskovalce pestro paleto naravnih in kulturnih znamenitosti. Turizem se je razvil v številne oblike. Turistična gravitacijska regija je zelo obsežna, vendar je turistični trg precej majhen. Ni bilo velikega turizma in ni bilo resnih okoljskih omejitev.

Ljubljana, prestolnica države, vsebuje več pomembnih baročnih in dunajskih secesijskih zgradb, vključno s številnimi velikimi deli domačina rojenega arhitekta Joeja Plenika in njegovega učenca, arhitekta Eda Ravnikarja.

Julijske Alpe s čudovitim Blejskim jezerom in dolino Soe ter najvišji vrh države, Triglav v središču Triglavskega narodnega parka, se nahajajo na severozahodu države. Za smučarje in pohodnike so pomembna tudi Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Pohorje.

Kraška pokrajina je dobila ime po Kraški planoti v Slovenskem primorju, pokrajini, ki je nastala tako, da je voda raztapljala karbonatno podlago in ustvarjala jame. Najbolj znani sta Postojnska jama in Kocjanske jame, ki so pod Unescovo zaščito. Območje slovenske Istre se stika z Jadranskim morjem, kjer je najpomembnejša zgodovinska znamenitost beneško gotsko sredozemsko mesto Piran, medtem ko poletna vasica Portoro privablja velike ljudi.

Griči okoli Maribora, drugega največjega mesta v Sloveniji, so znani po vinogradništvu. Severovzhodna regija države je bogata z zdravilišči, med katerimi so v zadnjih dveh desetletjih vse bolj priljubljena Rogaka Slatina, Radenci, jela ob Savi, Dobrna in Moravske Toplice.

Druge pomembne turistične znamenitosti so starodavni mesti Ptuj in Kofja Loka ter številni gradovi, med njimi tudi Predjamski grad.

Kongresni in igralniški turizem sta pomembni sestavini slovenskega turizma. Slovenija ima največji delež igralnic na 1,000 prebivalcev v Evropski uniji. Največja igralnica v okolici je Perla v Novi Gorici.

Večina mednarodnih obiskovalcev Slovenije prihaja iz naslednjih glavnih evropskih trgov: Italija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Beneluks, Srbija, Rusija in Ukrajina, sledita pa jim Združeno kraljestvo in Irska. Evropski obiskovalci ustvarijo več kot 90 % prihodkov slovenskega turizma.

Slovenija leži v srednji in jugovzhodni Evropi, med Alpami in Sredozemljem. Nahaja se med zemljepisnima geografskima širinama 45° in 47° S ter zemljepisnima dolžinama 13° in 17° V. 15. poldnevnik vzhodno skoraj sovpada s srednjo točko države v smeri zahod-vzhod. Geometrijsko središče Republike Slovenije leži na 46°07'11.8″ S in 14°48'55.2″ V. Nahaja se v občini Litija, pri Slivni. Triglav (2,864 m ali 9,396 čevljev) je najvišja slovenska gora; povprečna nadmorska višina države je 557 m. (1,827 ft).

Slovenija je stičišče štirih glavnih evropskih geografskih regij: Alp, Dinaridov, Panonske nižine in Sredozemlja. Kljub legi na Jadranskem morju v bližini Sredozemskega morja leži večji del Slovenije v črnomorskem porečju. Na dolgi meji severne Slovenije z Avstrijo prevladujejo Alpe, ki vključujejo Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke ter Pohorje. Slovenska jadranska obala se razprostira na približno 47 kilometrih (29 milj) od Italije do Hrvaške.

Besedna zveza »topografija Krasa« se nanaša na Kraško planoto v južni Sloveniji, apnenčasto območje s podzemnimi rekami, soteskami in votlinami, ki leži med Ljubljano in Sredozemljem. Teren je pretežno ravninski v Panonski nižini na vzhodu in severovzhodu, blizu hrvaške in madžarske meje. Glavnina slovenske topografije pa je hribovita ali gorata, s približno 90 odstotki ozemlja 200 m (656 ft) ali več nad morsko gladino.

Gozdovi zavzemajo več kot polovico države (10,124 km2 ali 3,909 kvadratnih milj). Slovenija je zdaj tretja najbolj gozdnata država v Evropi, le za Finsko in Švedsko. Pokrajine so pretežno pokrite z bukovim, jelovo-bukovim in bukovo-hrastovim gozdom in imajo visoko proizvodno zmogljivost. Tu so še ostanki starodavnih gozdov, med katerimi je največ na Koevskem. Travinje obsega 5,593 km2 (2,159 kvadratnih milj), prisotne pa so tudi kmetije in vrtovi (954 km2 ali 368 kvadratnih milj). Sadovnjaki pokrivajo 363 km2 (140 kvadratnih milj), medtem ko vinogradi pokrivajo 216 km2 (83 kvadratnih milj).

Slovenija leži v zmernem pasu. Raznolikost topografije ter vpliv Alp in Jadranskega morja vplivajo na podnebje. Na severovzhodu prevladuje celinski tip podnebja z največjim nihanjem med zimskimi in poletnimi temperaturami. Podnebje ob obali je submediteransko. Vpliv morja na temperaturne stopnje je viden vse do doline Soe, medtem ko imajo visokogorska območja ostro alpsko okolje. V večjem delu države je med temi tremi podnebnimi sistemi pomembno medsebojno delovanje.

Padavine, ki pogosto prihajajo iz Genovskega zaliva, se prav tako razlikujejo po državi, v nekaterih zahodnih območjih pade več kot 3,500 mm (138 in), v Prekmurju pa le 800 mm (31 in). Pozimi pogosto sneži, leta 146 je v Ljubljani zapadlo 1952 centimetrov snega (57 in).

Slovenija ni tako vetrovna kot preostala zahodna Evropa, saj je v alpskem vodnem toku. Povprečna hitrost vetra je manjša kot v ravninah sosednjih držav. Zaradi razgibanega terena prevladujejo lokalni vertikalni vetrovi z dnevnim trajanjem. Poleg teh so v regiji še posebej pomembni trije vetrovi: burja, jugo in fehn. Primorje odlikujeta jugo in burja. Za razliko od juga, ki je običajno vlažno in toplo, je burja običajno hladna in vetrovna. Foen je domač v alpskih predelih Slovenije na severu. V Sloveniji so pogosti severovzhodni veter, jugovzhodni veter in severni veter.

Slovenija ima najnižjo gostoto prebivalstva v Evropi, s 101 prebivalcem na kvadratni kilometer (262/sq mi) (v primerjavi s 402/km2 (1042/sq mi) na Nizozemskem in 195/km2 (505/sq mi) v Italiji). Gostota prebivalstva je najmanjša v notranjsko-kraški statistični regiji, največja pa v osrednjeslovenski statistični regiji.

Po popisu prebivalstva leta 2002 so Slovenci najštevilčnejša etnična skupina v Sloveniji (83 odstotkov), vendar njihov delež v celotnem prebivalstvu zaradi razmeroma nizke rodnosti vztrajno upada. Vsaj 13 % prebivalstva so leta 2002 sestavljali priseljenci iz drugih območij nekdanje Jugoslavije in njihovi potomci. Večinoma so se naselili v mestih in predmestjih. Madžarska in italijanska narodnostna manjšina sta zelo majhni, čeprav ju ščiti slovenska ustava. Avtohtona in geografsko razpršena romska etnična skupina ima edinstven položaj.

Slovenija ima zaradi nizke rodnosti in podaljševanja pričakovane življenjske dobe eno najbolj opaznih staranj prebivalstva v Evropi. Skoraj vsi Slovenci, starejši od 64 let, so upokojeni, pri čemer ni opaznih razlik po spolu. Delovno sposobno prebivalstvo se kljub priseljevanju zmanjšuje. Glasovanje leta 2011 je zavrnilo načrt za zvišanje upokojitvene starosti s sedanjih 57 let za ženske in 58 let za moške. Poleg tega še vedno obstaja precejšnja razlika v pričakovani življenjski dobi med spoloma. Celotna stopnja rodnosti (TFR) je bila leta 2014 predvidena za 1.33 rojenih otrok na žensko, kar je manj od nadomestitvene stopnje 2.1. Največ otrok imajo neporočene ženske (leta 2014 je bilo 58.3 odstotka vseh rojstev zunaj zakonske zveze). Leta 2014 je bila povprečna pričakovana življenjska doba 77.83 leta (moški 74.21 leta, ženske 81.69 leta).

Slovenija ima leta 22 stopnjo samomorov 100,000 na 2009 ljudi na leto, kar jo uvršča v sam vrh evropskih držav v tej kategoriji. Kljub temu je stopnja padla za približno 30 odstotkov med letoma 2000 in 2010. Obstajajo precejšnje razlike med področji in spoloma.

Vera

Pred drugo svetovno vojno se je približno 97 odstotkov prebivalstva opredeljevalo za katoličane (rimskega obreda), približno 2.5 odstotka za luterane in približno 0.5 odstotka za pripadnike drugih ver.

V predkomunistični Sloveniji je imelo katolicizem pomembno vlogo tako v družbenem kot političnem življenju. Po letu 1945 je narod doživel počasen, a vztrajen trend sekularizacije. Po desetletju verskega preganjanja je komunistična vlada vzpostavila politiko relativne strpnosti do cerkva. Katoliška cerkev je po letu 1990 povrnila nekaj svoje prejšnje moči, čeprav Slovenija ostaja pretežno sekularna država. Po popisu prebivalstva leta 2002 je katoličanov 57.8 odstotka prebivalstva. Leta 1991 je bilo 71.6 odstotka samooklicanih katoličanov, kar je vsako leto zmanjšanje za več kot 1 %. Latinski obred uporablja velika večina slovenskih katoličanov. Na območju Bele Kranjske živi manjše število grkokatoličanov.

Kljub zelo majhni populaciji protestantov (manj kot 1 % leta 2002) je protestantska dediščina zgodovinsko pomembna, saj je protestantska reformacija v 16. stoletju ustvarila slovenski knjižni jezik in književnost. Danes številna luteranska manjšina živi na skrajnem vzhodnem območju Prekmurja, kjer predstavlja približno petino prebivalstva in jo vodi škof s sedežem v Murski Soboti.

Majhna judovska skupnost je tradicionalno sobivala s tema dvema krščanskima verama. Kljub izgubam, ki jih je utrpel med holokavstom, ima judovstvo še vedno nekaj sto privržencev, večina jih živi v Ljubljani, kjer je edina delujoča sinagoga v državi.

Po popisu prebivalstva leta 2002 je islam druga najpogostejša veroizpoved, saj predstavlja približno 2.4 odstotka prebivalstva. Večina slovenskih muslimanov je iz Bosne in Hercegovine. Pravoslavno krščanstvo je tretja največja veroizpoved, saj predstavlja približno 2.2 odstotka prebivalstva, pri čemer večina privržencev pripada Srbski pravoslavni cerkvi, manjšina pa pripada makedonski in drugim pravoslavnim cerkvam.

Leta 2002 se je približno 10 % Slovencev izreklo za ateiste, 10 % jih ni izpovedovalo nobene veroizpovedi, približno 16 % pa se jih na vprašanje o svoji verski pripadnosti ni odločilo odgovoriti. Po anketi Eurobarometer 2010 32 % Slovencev »misli, da obstaja božanstvo«, 36 % »verjame, da obstaja nekakšen duh ali življenjska sila«, 26 % pa »ne verjame, da obstaja kakršen koli duh, bog«. , ali življenjska sila.«

Priseljevanje in izseljevanje

Okrog 12 % Slovencev je bilo rojenih v tujini: leta 2008 je v Sloveniji živelo več kot 100,000 državljanov držav nečlanic EU, kar je predstavljalo približno 5 % celotnega prebivalstva. Največji delež teh v tujini rojenih prebivalcev je imela Bosna in Hercegovina, sledile so ji Srbija, Makedonija, Hrvaška in Kosovo.

Od leta 1995 se število posameznikov, ki prihajajo v Slovenijo, postopoma povečuje, v zadnjih letih pa še hitreje. Slovenija se je pridružila EU leta 2004 in letno število priseljencev se je do leta 2006 več kot štirikratilo, nato pa se je do leta 2009 znova več kot podvojilo. Slovenija ima leta 2007 eno najhitreje naraščajočih neto selitvenih stopenj v Evropski uniji.

Kar zadeva emigracijo (zapuščanje domovine), so Slovenijo med letoma 1880 in 1918 (prva svetovna vojna) zapustili številni moški, ki so delali v rudarskih krajih v drugih državah. Zlasti ZDA so bile priljubljena destinacija za izseljence, saj je popis prebivalstva ZDA leta 1910 razkril, da je v ZDA »183,431 ljudi slovenskega maternega jezika«. Morda pa jih je bilo veliko več, saj so se mnogi izognili protislovanskim predsodkom in se »opredeljevali za Avstrijce«. Pred letom 1900 so priljubljene lokacije vključevale Minnesoto, Wisconsin in Michigan, pa tudi Omaho, Nebrasko, Joliet, Illinois, Cleveland, Ohio in podeželske regije Iowe. V Utah (Rudnik bakra Bingham), Kolorado (zlasti Pueblo) in Butte v Montani so prispeli po letu 1910. Te regije so sprva pritegnile veliko število samskih moških (ki so se pogosto vkrcali s slovenskimi družinami). Moški so nato poslali nazaj po svoje žene in družine, da se jim pridružijo, potem ko so našli zaposlitev in imeli dovolj denarja.

Slovenščino, nacionalni jezik, kot materni jezik govori 91 odstotkov prebivalcev, manjša pa sta tudi Italijan (koncentriran na Primorskem) in Madžarščina (blizu Prekmurja na severovzhodu). V zgodovini in pred koncem druge svetovne vojne je obstajala tudi precejšnja nemško govoreča manjšina. Slovenščina pa se govori v obmejnih območjih sosednjih držav.

V primerjavi z večino evropskih narodov je raven govorjene angleščine izjemno visoka. Mnogi posamezniki, ki jih srečate kot obiskovalci, bodo govorili angleško, drugi pa imajo morda nekaj praktičnega znanja nemščine, zlasti v vzhodni Sloveniji, in italijanščine na obalnem območju, kjer je italijanščina souradni jezik. Srbohrvaščina je tesno povezana s slovenščino in jo običajno govorijo in razumejo posamezniki, starejši od 30 let. Slovenščina in hrvaščina/bosanščina/srbščina sta medsebojno razumljiva jezika.

Od osnovne šole naprej slovenski izobraževalni sistem močno spodbuja poučevanje tujih jezikov. Do vstopa v osnovno šolo se otroci naučijo dveh tujih jezikov (najpogosteje angleščine in nemščine). Običajna gimnazija bi pogosto poučevala tretji tuji jezik, kot je španščina, italijanščina ali francoščina. Veliko posameznikov dobro govori angleško, medtem ko številni starejši znajo nemško in znajo brati cirilico.

Telefon

Mednarodna klicna številka Slovenije je 386, predpona za mednarodne klice pa 00; predpona območne kode je 0. Nekateri številski bloki so določeni za posebne namene: 080 je za brezplačne linije, medtem ko je 090 za komercialne storitve, ki so pogosto drage.

Mobilna omrežja uporabljajo standardne evropske frekvence (900 in 1800 MHz za GSM/LTE, 2100 MHz za 3G in 800 MHz za LTE). Mobitel in Simobil, dva glavna slovenska mobilna operaterja, imata dobro pokritost z GSM in 3G, čeprav je 3G morda nedostopen v hribovitih območjih. Gostovanje med evropskimi telefonskimi podjetji postaja cenejše zaradi predpisov EU, ki določajo omejitev 0.29 € na minuto za odhodne klice in 0.09 € za prejete klice, vendar klici do ali od operaterjev zunaj EU ostajajo dragi. Slovenske predplačniške SIM kartice je mogoče kupiti tudi v supermarketih in bencinskih servisih.

Telekom Slovenije ima približno 3500 govorilnic. Denarja ne jemljejo, temveč zahtevajo uporabo kartic, ki stanejo med 3 in 15 €.

Internet

Slovenija je zaradi močne konkurence med številnimi ponudniki običajno dobro postrežena z nizkocenovnim širokopasovnim internetom. Zato so internetne kavarne priljubljene v mestih, večina hotelov in hostlov pa ima dostop do interneta.

Prostovoljci vzpostavljajo tudi brezplačno brezžično internetno omrežje v več mestih (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica). Če imate računalnik ali telefon, ki podpira WiFi, ga lahko uporabite.

Poštne storitve

Poslovalnice Pošte Slovenije najdete povsod. Poiščite znake s francoskimi rogovi na temno rumenem ozadju. Po vsej Sloveniji dostava traja en dan, znotraj Evrope nekaj dni, mednarodno (običajno) manj kot dva tedna. DHL je še ena možnost.

Poštne cene

Poštnina razglednice v državi je 0.40 € (vrednost znamke »B«); notranja pisemska poštnina (do 20 g) je 0.34 €. (vrednost žiga »A«).

Mednarodna poštnina razglednice je 0.56 €; mednarodna pisemska poštnina (do 20g) znaša 0.60 €. (vrednost žiga »C«).

Poštnina znaša 1.25 € za mednarodno letalsko dopisnico in 1.29 € za mednarodno letalsko pismo (do 20 g).

Znamke se običajno prodajajo v trafikah ali podjetjih, ki prodajajo razglednice. Če temu ni tako, jih lahko vedno kupite na pošti.

Morate iti na pošto in zahtevati prednostno za letalsko pošto. Plačate lahko na okencu ali z ustreznimi žigi.

Slovenija ima razvito gospodarstvo in je najbogatejša slovanska država po nominalnem BDP na prebivalca ter druga najbogatejša po BDP (PPP) za Češko. Slovenija je bila prva nova članica, ki je sprejela evro kot svojo valuto, ki je v začetku leta 2007 nadomestila tolar. Od leta 2010 je članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Obstajajo velike razlike v blaginji med različnimi območji. Osrednjeslovensko območje, ki obsega prestolnico Ljubljano, in zahodne slovenske regije, kot sta Gorika in Obalno-kraška regija, so ekonomsko najmočnejše. Mura, srednja Sava in primorsko-notranjska so najrevnejša območja.

Gospodarska rast

Slovenski BDP se je med letoma 5 in 2004 vsako leto v povprečju povečal za skoraj 2006 %, v letu 7 pa za skoraj 2007 %. K rasti rasti je prispeval dolg, predvsem podjetij in predvsem gradbeništva. Po finančni krizi 2007–2010 in evropski državni dolžniški krizi je cena za razcvet, ki je ušel izpod nadzora, končno plačana. Gradbeništvo je v letih 2010 in 2011 doživelo udarec. Slovenski BDP na prebivalca je leta 8 padel za 2009 %, kar je največji padec v Evropski uniji za baltskimi državami in Finsko.

Avgusta 2012 je bil medletni upad 0.8-odstoten; kljub temu pa je bila v prvem četrtletju zabeležena 0.2-odstotna rast (glede na četrtletje prej, po prilagoditvi podatkov glede na sezono in delovne dni). Medletni upad pripisujejo zmanjšanju domače potrošnje in upočasnitvi rasti izvoza. Domača potrošnja se je zmanjšala zaradi fiskalnega varčevanja, zamrznitve proračunske porabe v zadnjih mesecih lanskega leta, neuspešnih poskusov izvedbe gospodarskih reform, nezadostnega financiranja in padca izvoza.

Storitve in industrija

Skoraj dve tretjini delovne sile je zaposlenih v storitvenih dejavnostih, dobra tretjina pa v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Sloveniji koristi dobro izobražena delovna sila, dobro razvita infrastruktura in njen položaj na ključnem križišču trgovskih poti.

Slovenija ima eno najnižjih ravni neposrednih tujih naložb (NTI) na prebivalca v EU, produktivnost delavcev in konkurenčnost slovenskega gospodarstva pa ostajata precej nižji od povprečja EU. Davki so razmeroma dragi, trg dela velja za okoren zaradi interesov podjetij, sektorji pa izgubljajo prodajo na Kitajsko, Indijo in druge države.

Zaradi visoke stopnje odprtosti je Slovenija zelo dovzetna za spremembe gospodarskih razmer v glavnih trgovinskih partnericah in tudi za spremembe mednarodne cenovne konkurenčnosti. Primarne industrije so motorni avtomobili, električna in elektronska oprema, proizvodnja, zdravila in goriva. Vse bolj starajoče se prebivalstvo Slovenije postaja vse večji bremen za gospodarstvo države.

Slovenija je podpisnica schengenske pogodbe.

Omejitve na mejah običajno niso potrebne med državami, ki so podpisale in izvajale pakt. To zajema večino Evropske unije in nekaj dodatnih držav.

Pred vkrcanjem na tuja letala ali ladje se običajno preveri identiteta potnikov. Začasne mejne omejitve se včasih uporabljajo na kopenskih mejah.
Vizum, izdan kateri koli članici Schengena, velja tudi v vseh drugih državah, ki so podpisale in izvajajo pogodbo.

Državljani zgoraj naštetih držav lahko delajo v Sloveniji brez vizuma ali kakršnega koli drugega dovoljenja za čas njihovega 90-dnevnega bivanja brez vizuma. Ta pravica do dela brez vizuma pa ne velja nujno za druge schengenske države.

Avtobusna postaja Ljubljana (Avtobusna postaja Ljubljana) ponuja povzetek mednarodnih in letaliških avtobusnih prevozov. Telefonska številka: 090 93 42 30 (samo v notranjosti)

Ob delavnikih so pogoste povezave med italijanskim Trstom in sosednjim Koprom ter Piranom. Med Trstom in Ljubljano vsak dan vozi tudi avtobus. Poleg tega, medtem ko se potovanje zlahka prehodi, prevozi med Gorico (Italija) in njenim pobratenim mestom Novo Gorico (Slovenija) potekajo vsaj vsako uro čez dan. Ta zagotavlja odlično povezavo med italijanskim in slovenskim železniškim omrežjem ter nadomestno vstopno točko s tržaškega letališča Ronchi ali mesta Benetke.

Ljubljana je glavno slovensko mednarodno letališče in vozlišče nacionalnega letalskega prevoznika Adria Airways, ki leti v številna evropska mesta in omogoča povezave z jugovzhodno Evropo. Najcenejša metoda za vstop v mesto pa je vsakodnevno potovanje družbe wizzAir (ali easyJet) iz Londona.

Upoštevati je treba še nekaj drugih možnosti. Ryanair izvaja tudi lete iz Dublina v Pulj na Hrvaškem, ki se nahaja čez mejo. Še en priročen vstop, predvsem v zahodno Slovenijo, je preko italijanskega tržaškega letališča, ki je iz Ljubljane oddaljeno le eno uro vožnje po avtocesti. Druga možnost je Celovec v Avstriji. Čeprav sta bolj oddaljeni, italijanska letališča v Benetkah in Trevisu (znana kot 'Venice Treviso') ponujata alternativne možnosti vstopa v Slovenijo ter odlične enodnevne izlete v/iz Slovenije. Opozoriti je treba, da so železniške povezave med Slovenijo in Italijo zelo šibke.

Slovenija je z železnico dobro povezana z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko. Najpogostejše poti povezujejo Dunaj ali Beljak v Avstriji (potovanje po Julijskih Alpah je lepo ob lepem vremenu), Budimpešto na Madžarskem in Zagreb na Hrvaškem. Vse linije vozijo v slovensko prestolnico Ljubljano.

Italijanske železnice so zmanjšale edino preživelo čezmejno storitev. Da bi se izognili tej šibki povezavi, vzemite vlak do Nove Gorice (Slovenija) in nato peš ali z avtobusom do Gorice (Italija), od koder so redni vlaki do Trsta, Vidma, Benetk in še dlje. Za izlete v Trst je morda bolj priročno vzeti vlak do Seane in nato taksi (približno 10 km, 10 €) ali povezovalni avtobus (3-krat na dan, samo ob delavnikih, 1 €) do Trsta.

Nacionalni železniški prevoznik je Solvenia Railways. Na voljo je veliko tujih poti, na določenih lokacijah pa so na voljo tudi posebni popusti, zato se morate o tem predhodno poučiti. Obstajajo določene lokacije z vozovnicami za izredne razmere, kar pomeni, da so lahko hitro razprodane, vendar so na splošno veliko cenejše, na primer proga Ljubljana–Praga (sodelovanje med S in češkimi železnicami), ki stane 58 € za povratno vozovnico (v primerjavi z navadno cena 200 €). Za povratna potovanja iz Slovenije so vozovnice »City Star«, ki so odprte, vendar pogosto zahtevajo bivanje ob koncu tedna, pogosto najcenejša možnost. Upoštevajte tudi, da vam mlada kartica Euro26 omogoča popust na večini mednarodnih linij (seveda se popust ne sešteva, če že imate posebno ponudbo). Enaka kartica velja tudi za vse domače linije s 30% popustom.

Vlaki na tujih progah se zelo razlikujejo po kakovosti in udobju. Neizgovorjena norma je, da je vse, kar gre iz Ljubljane severno, kakovostno. Na večini vlakov so restavracije in čista, sodobna stranišča. Enako ni mogoče zagotoviti na linijah proti jugu (kot so Beograd, Sofija, Skopje ali Solun), zato, ko se z Balkana vozite z vlakom v Ljubljano ali iz nje, imejte s seboj zalogo hrane in pijače (voda (in kava) je na voljo v vsakem spalnem predelu). Vendar pa so hitre storitve, ki delujejo v Zagreb (pogosto iz Münchna v Nemčiji), izjemno dobre kakovosti – vendar to odraža cena.

Slovenija ima dobro razvito avtocestno omrežje [www], ki jo povezuje s sosednjimi državami. Pred uporabo avtocest ali hitrih cest v Sloveniji morajo vsa vozila z dovoljeno maso do 3.5 tone kupiti vinjeto (cestnina). Vinjeta za osebna vozila stane 15.00 € na teden, 30.00 € na mesec oziroma 95.00 € na leto. To stane 7.50 € na teden, 25.00 € za šest mesecev in 47.50 € za leto za motorna kolesa. http://www. Uporaba avtoceste brez vinjete bo povzročila kazen 300€+. Na meji ponujajo vinjete, mejni uradniki pa vam morajo dati brošuro, ki vas spodbuja k nakupu, čeprav tega ne storijo vedno. Obstajajo tudi napisi, ki pozivajo k nakupu, vendar so izključno v slovenščini.

Pri prihodu iz severne sosede Avstrije je za uporabo avstrijskega avtocestnega omrežja potrebna posebna vinjeta.

Iz Avstrije

iz Italije

• Med Benetkami in Izolo vozi hitra ladja po neenakomernem voznem redu, predvsem v poletni sezoni. Potovanje traja tri ure.
• Venezialines vozi vsak teden en hitri čoln med Benetkami in Piranom.
• Poleti Trieste Lines izvaja hitro ladijsko linijo med Trstom (Italija), Piranom (Slovenija), Porejem (Hrvaška) in Rovinjem (Hrvaška). Del poti med Piranom in Trstom traja 30 minut, kar je približno toliko, kot bi se peljali na enaki razdalji.

Slovenija je majhna država, zato je potovanje običajno hitro in enostavno. Vendar pa je hiter porast lastništva vozil otežil življenje javnega prevoza, skrajšani so bili predvsem vozni redi avtobusov, kar je zahtevalo nekaj premisleka. Ob sobotah je služb malo, ob nedeljah pa so zelo omejene.

Slovensko železniško omrežje, ki ga upravljajo Slovenske železnice (SŽ), vas bo pripeljalo do večine destinacij v državi, vendar je v omrežju nekaj motečih vrzeli in poti so lahko zapletene, zato je za pot od kjer koli do česarkoli običajno potrebna sprememba v Ljubljani . Po drugi strani pa so vlaki približno 30 % cenejši od avtobusov, na voljo pa so tudi popusti za povratek ob koncu tedna. Kupite vozovnice pred vkrcanjem, saj je za vstopnice, kupljene pri sprevodniku, treba plačati – razen če niso na voljo na postaji. Vsak vlak InterCity ima dodatno pristojbino v višini 1.20 €.

Sistem je bil posodobljen z veliko denarja in truda, najnovejši vlaki pa so tako lepi kot vse, kar boste našli v zahodni Evropi. Čeprav so podeželske postaje včasih zelo preproste, je večina postaj izjemno dobro vzdrževanih, s cvetjem, ki krasijo perone v poletnih mesecih. Ime postaje je na primer običajno vidno samo na enem samem znaku na sami postajni zgradbi, zato je treba, da ugotovite, kje ste, veliko stegniti vrat. Novejši vlaki imajo sistem zvočnega obveščanja, ki vas obvesti o postaji, ki se ji približujete. Vlaki običajno vozijo po voznem redu (razen za nekatere tuje vlake), zato še enkrat preverite pričakovani čas prihoda in nekatera predhodna imena postaj, da zagotovite, da boste izstopili na pravem mestu. Za iskanje naslednjega vlaka od postaje so elektronske table redke (zunaj Ljubljane), papirnati vozni redi pa so vedno na voljo: odhod (rumena) označuje odhode, prihod (bela) pa prihode, vendar je to na splošno navedeno tako v angleščini kot slovenščina.

Avtobusi zapolnjujejo vrzeli in so na splošno boljša alternativa za nekatere kraje, ki niso neposredno povezani z železnico iz Ljubljane (npr. Bled, Piran). Nekatere večje postaje ponujajo priročne računalniške iskalnike za vozne rede in vozovnice.

Slovenske ceste so na splošno dobro vzdrževane in označene, zato vožnja ali najem vozila ne bi smela biti težava. Imeti vozilo doda določeno stopnjo mobilnosti in samousmerjanja, ki je ne boste dobili z uporabo vlaka ali avtobusa.

Ljubljana ima številna podjetja za najem vozil in taksi prevoze. Zastopana so vsa večja multinacionalna podjetja, a če imate omejen proračun, imajo lokalna podjetja nekaj dobrih ponudb, če vam ni všeč vožnja s starejšim vozilom.

Slovenske železnice na določenih progah zagotavljajo tudi storitev Motorrail, ki vam omogoča, da svoje vozilo prepeljete z vlakom in si prihranite stres ob vožnji.

• Med Benetkami in Izolo vozi hitra ladja po neenakomernem voznem redu, predvsem v poletni sezoni. Potovanje traja tri ure.
• Venezialines vozi vsak teden en hitri čoln med Benetkami in Piranom.
• Poleti Trieste Lines izvaja hitro ladijsko linijo med Trstom (Italija), Piranom (Slovenija), Porejem (Hrvaška) in Rovinjem (Hrvaška). Del poti med Piranom in Trstom traja 30 minut, kar je približno toliko, kot bi se peljali na enaki razdalji.

• Obala in Kras
  Jugozahodna regija Slovenije z valovitimi griči, osupljivimi jamami in 47 kilometri državne obale.
• Julijske Alpe
  Hribovit severozahod s pohodništvom, raftingom, jezeri kot na razglednicah in Triglavom, metaforičnim srcem Slovenije.
• Osrednja Slovenija
  Urbano območje, ki vključuje glavno mesto Ljubljano in okolico.
• Jugovzhodna Slovenija
  Območje, ki ga omejujejo reke Krka in spodnja Sava.
• Pohorsko-savinjska
  Dolina reke Savinje in gore na severu.
• Vzhodna Slovenija
  Območje ob Dravi in ​​Muri, s številnimi vinogradi in madžarskim vplivom na vzhodu.

• Ljubljana je prelepa prestolnica Slovenije.
• Bled je čudovito alpsko jezero s svojim gradom in otokom.
• Celje je eno najstarejših mest v Sloveniji.
• Koper/Capodistria – Čudovito beneško mesto, največje na slovenski obali.
• Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji.
• Nova Gorica je obmejno mesto z Italijo.
• Piran/Pirano – čudovito beneško pristanišče
• Postojna – Lokacija ogromne Postojnske jame
• Ptuj – eno najstarejših mest v Sloveniji

• Škocjanske jame — Unescov seznam svetovne dediščine, manj komercialne kot Postojna, a nič manj veličastne.
• Triglavski narodni park — Triglav je državni grb, prav tako legendarni zlati gams Zlatorog.
• Dolina Soče — Soča je s svojo zeleno barvo ena najprivlačnejših evropskih alpskih rek.

Slovenija ponuja široko paleto nastanitev, od hotelov s petimi zvezdicami do samotnih planinskih domov.

Hostle najdete v vseh turističnih znamenitostih Slovenije. Standardna postelja v študentskem domu v povprečju stane med 10 in 20 €. Poleti se številni študentski domovi (dijaki domovi) spremenijo v hostle, čeprav so včasih na neprimernih lokacijah in precej umazani.

Planinske koče se lahko nahajajo v Triglavskem narodnem parku in so zelo tople, vabljive in prijazne. Turistični informacijski centri vam lahko posredujejo informacije o teh kočah, pomagajo pa vam tudi pri organizaciji izletov v okolici in jih rezervirajo za vas. Edini način, da pridete do koč, je peš in predvidevajte veliko trekinga navzgor, saj so najnižje koče okoli 700 m visoko. Obstajajo očitni znaki/informacije, ki kažejo, koliko časa bo trajalo, da pridete do/med vsemi zavetišči v urah.

Turistične kmetije se lahko nahajajo po celem slovenskem podeželju in pogosto ponujajo pestro ponudbo tradicionalne kulinarike, domače vino, različne športne aktivnosti ipd. Omogočajo tudi izkušnjo pristnega podeželskega življenja.

Kampiranje v slovenskih narodnih parkih ni dovoljeno, čeprav je dovoljenih kampov veliko. Dobro je, da s seboj prinesete kakšno podlogo za kampiranje, saj je lepa, mehka trava luksuz v kampih in verjetnost je, da boste naleteli na parcele, narejene iz drobnih kamnov.

Slovenska mesta ne puščajo dvoma o zgodovinski vlogi avstrijske in italijanske arhitekture: Ljubljana spominja na Prago, Piran pa bi zlahka zamenjali za majhno italijansko mesto. Medtem ko so mesta zanimiva, je v Sloveniji tisto, kar morate videti, pestro in neokrnjeno podeželje.

V Sloveniji je veliko odličnih možnosti za aktivne počitnice: gore in reke Julijskih Alp so idealne za pohodništvo, gorsko kolesarjenje, rafting in kajakaštvo. Najjužnejši del Slovenije je poraščen z gostimi gozdovi in ​​številnimi jamami. Obiščete lahko več zdravilišč v vzhodnem delu, se potapljate v Jadranskem morju, si ogledate slovenska mesta, greste na smučanje ali se sprostite na podeželju ob okušanju slovenske kulinarike in domačega vina.

Slovenija uporablja evro. Je ena od mnogih evropskih držav, ki uporabljajo evro. Vsi evrski bankovci in kovanci so zakonito plačilno sredstvo po vsej EU.

En evro je sestavljen iz 100 centov.

Uradni znak evra je €, njegova oznaka ISO pa je EUR. Cent nima uradnega simbola.

Cene so višje kot v večjem delu vzhodne Evrope (brez Hrvaške), a cenejše kot v Italiji ali Avstriji. Čeprav se stroški zelo razlikujejo, je vse odvisno od lokacije. Pivo (0,5 litra) v lokalu v “Stari Ljubljani” (približno “Stari (mestni) Ljubljani”) bi na primer stalo približno 3.00 €, medtem ko bi pijača zunaj Ljubljane stala okoli 1.80 €. Če so modri, se proračunsko ozaveščen turist zdrži. Nakup živil v večji trgovini (supermarketu), kot so Mercator, Tu, Spar, Lidl, Hofer, E.Leclerc itd., bo verjetno cenejši od nakupa na tržnici ali v lokalni trgovini itd.

Večina nakupov je predmet 22-odstotnega davka na dodano vrednost (DDV) (z nižjo stopnjo 9.5 odstotka, ki se običajno uporablja za obroke in nekatere brezalkoholne pijače) – to je vedno vključeno v prikazano ceno. Pomembno je vedeti, da ste, če niste državljan EU, upravičeni do vračila DDV za nakupe v določenem znesku. Zahtevajte, da blagajničar napiše vaše ime na vaš račun (raun, izgovarja se rah-CHOON) in ta račun predložite ob odhodu iz Slovenije čez letališče Joe Punik (prej Brnik) ali kateri koli večji mejni prehod s Hrvaško.

Dajanje napitnine v Sloveniji v zgodovini ni bilo v navadi, toda s skoraj ukinitvijo komunistične »strežbe z režanjem« so napitnine za postrežbo zdaj na splošno pričakovane v restavracijah za sedenje, pri čemer je 10 % normalnih.

Ljudje iz slovenske severne sosede Avstrije prihajajo v Slovenijo samo zaradi hrane; s kombinacijo podalpske, italijanske, madžarske in balkanske kuhinje bo večina našla nekaj po svojem okusu – razen če so prepričani vegetarijanci. Mnogi pravijo, da je tukajšnja pica tako odlična, če ne celo boljša od tiste v sosednji Italiji.

Kuhinja

Slovenska kuhinja je pogosto gosta, debela in pusta. Tradicionalna večerja s tremi hodi se začne z juho (juha), ki je običajno preprosto goveja (goveja) ali kokošja (pianja) juha z jajčnimi rezanci (rezanci), sledi mesna jed, postrežena s krompirjem (krompir) in svežim kisom. solata (solata). Svež kruh (kruh) je pogosto na voljo zraven in je vedno odličen.

Kotleti (zrezek), klobasa (klobasa) in golaž (gola) so priljubljene glavne jedi, vse iz prašiča (svinjina), jagnjetina (jagnjetina) in divjaina (divjaina), na voljo pa je tudi široka paleta rib (ribe). ) in školjke, ki so na voljo dlje v notranjosti. Testenine (testenine), pice (pica), ravioli (ravioli) in rižote (riota) so vsi priljubljeni italijanski uvozi. Pomemben dogodek na podeželju je še danes zakol prašiča, iz katerega nastanejo različni izdelki: krvavice, peenke, polnjeni vampi, prekajena salama, salame. (salama), šunka (unka) in slanina (slanina). Že tisočletja so zapisani recepti za kuhanje perutnine (perutnina), predvsem purana (puran), gosi (gos), race (raca) in kopuna (kopun). Priljubljen je tudi piščanec (pianec). Lignji so široko dostopni in poceni.

Slovenske jedi so dostopne, a niso na vsakem jedilniku, zato je tu nekaj, na katere morate biti pozorni:

Na voljo so tudi slovenske slaščice:

Kraji za jesti

Restavracija (restavracija) je na vrhu prehranjevalne verige, ki je lahko luksuzna restavracija s strežnicami in prti ali tipična kitajska restavracija. Na podeželju sta bolj razširjeni gostilni, kmečki gostilni, ki ponujata bogato slovensko kulinariko. Kompleti za kosilo (dnevno kosilo) običajno stanejo približno 7 € za tri hodi (juha, solata in glavna jed), velikodušne porcije pa so na splošno vredne nizke cene.

Hitra hrana je skoraj vedno poceni, mastna in (pogosteje kot ne) slaba. Bolje se je izogniti domači mutaciji hamburgerjev, imenovani okrepevalnica, ki jo ponujajo na žarih in okrepčevalnicah. Slovenska hitra hrana ne obstaja, so pa mastni balkanski žari, kot sta pleskavica (začinjena polpetica za hamburger) in evapii (začinjene mesne kroglice), vseprisotni, a ena bolj okusnih, če ne nujno zdravih možnosti je bosanska specialiteta burek , veliko listnato pecivo, polnjeno bodisi z mesom (mesni), sirom (sirni) ali jabolkom (jabolni), ki se pogosto prodaja za zelo poceni Številne restavracije s hitro prehrano so v zadnjih letih začele proizvajati döner kebab in so trenutno med najbolj priljubljenimi v Sloveniji hitre obroke. V Sloveniji je redkokdaj najti slab kebab, na voljo pa so na različnih lokacijah po državi.

Omejitve prehrane

Slovenija ni najboljša destinacija, kamor greste, če ste vegetarijanec, a tudi v najbolj zakajeni gostilni lahko praviloma pripravijo dobro svežo solato (solata) in ocvrto zelenjavo po želji. Lakto-ovo vegetarijanci se bodo v Sloveniji dobro znašli, zagrizeni vegani pa bodo našli le nekaj veganskih lokalov (večina v Ljubljani). Dobro je vedeti, da tudi najmanjša trgovina z živili ponuja police z zdravo hrano z veliko možnosti, ki niso živalske. Sredozemski čičerikin glavni falafel in njegov bratranec, vegiburger, sta se prebila na jedilnike hitre prehrane v mestih. Številne restavracije ponujajo "vegetarijanski krožnik" s krompirjem, surovo ali kuhano zelenjavo in sojin "zrezek".

Pesketarci in ljubitelji morske hrane bodo nebesa našli v obalnih mestih. Lokalne dobrote vključujejo lososa, lignje, školjke in hobotnico.

Vse baze so pokrite s pijačami v pravem slovenskem slogu, kupite pa lahko izjemno odlična slovenska piva, vina in žgane pijače. Voda iz pipe je običajno varna za pitje.

Kava in čaj

Kava (kava) v Sloveniji se na splošno nanaša na espresso, priljubljene pa so kavarne (kavarne), kjer osnovna skodelica stane 1.00-1.50 €. Naročite lahko tudi kavo z mlekom (kava z mlekom) ali stepeno smetano (kava s smetano). Kultura kave je v Sloveniji razširjena in običajno je opazovati Slovence, ki s prijatelji ure in ure sedijo v isti kavarni. Pričakujte turško kavo, ko ste povabljeni k nekomu domov na skodelico kave. Čaj (aj) je veliko manj pogost, ko pa ga pijemo (predvsem pozimi), Slovenci raje kot navadno črno skodelico izberemo sadne in zeliščne čaje. Na zahtevo je na voljo čaj z medom in limono.

Pivo

Pivo je najpogostejša alkoholna pijača, glavni blagovni znamki sta Lako in Union. Pivo Adam Ravbar je zelo kakovostno in ga je na splošno težko dobiti izven njihove majhne pivovarne (nahaja se v Domalah, vasi približno 10 kilometrov severno od Ljubljane). V lokalu boste za steklenico ali vrč odšteli 2.50 €. (pivnica). Za 0.5L zahtevajte veliko (veliko) in malo (malo). Poskusite »Union Radler Grapefruit«, okusno kombinacijo piva in grenivkinega soka.

Vino

Slovensko vino (vino) je lahko zelo odlično, ne glede na to, kar bi domnevali, če ste kdaj poskusili izvožen presladek rizling – tako kot v Nemčiji, najboljše rezervirajo zase. Na splošno Goriška brda dajejo najboljša rdeča in bolj suha bela (v bolj italijansko/francoskem slogu), medtem ko Tajerska daje najboljša polsuha do sladka bela, ki pritegnejo nemško/avstrijski okus. Teran, izjemno suho rdeče s Krasa, in cviek, tako suho in rahlo rdeče, da je praktično rose, sta še dve lokalni specialiteti, ki ju je vredno poskusiti. Vino se pogosto ceni in naroča na decilitre (deci, izgovorjeno »de-tsee«), pri čemer deci stane približno 1 €, standardni kozarec pa drži približno dva decila.

Žganja

Ganje ali (pogovorno) nops, slovensko žganje, podobno madžarski palinki, lahko naredimo tako rekoč iz katerega koli sadja. Medeno ganje, splošno znano kot medica, je sladkano z medom. Vodka je priljubljena v večini slovanskih držav, predvsem med mlajšo populacijo.

V Sloveniji poznamo dve vrsti dela prostih dnevov: državni prazniki in dela prosti dnevi. Državni prazniki so tisti, ki jih praznuje država. Primeri tega so uradne funkcije in izobešanje državne zastave. Slednji so katoliški verski prazniki, podobni vsaki nedelji: podjetja in šole so zaprte, formalnega praznovanja pa ni.

Slovenija ima 12 državnih praznikov in dodatne štiri dela proste dneve. Ker dve od teh vedno padeta na nedeljo, imamo v Sloveniji skupaj dela prostih 14 dni. Od leta 1955 do maja 2012, ko je Državni zbor Slovenije potrdil zakon za uravnoteženje javnih financ, je bil drugi januar tudi dela prost dan, skupaj 15 dela prostih dni.

S svetlo zeleno barvo so označeni dela prosti dnevi ob državnih praznikih, s temno zeleno pa prosti dnevi ob nedržavnih praznikih (kot so katoliški verski prazniki). Bela barva pomeni, da prazniki niso brez dela. Slovenija ima skupaj 14 dela prostih dni.

Poleg teh Slovenci zgodovinsko in širše praznujemo številne dodatne praznike, kljub temu da niso dela prosti. Najbolj znani so:

Slovenci smo običajno odprti in prijazni, zato se jim ne bojte približati; mlajši od 50 let govorijo angleško in vam bodo pripravljeni pomagati. Navdušili jih boste, če boste preizkusili nekaj preprostih slovenskih fraz. Slovenščina je jezik, ki ga govori malo tujcev, zato bo vaš trud prepoznan in poplačan.

Slovenci bodo karkoli vztrajali, saj »ne« ne pomeni nujno »ne« in menijo, da je sprejemljivo, da zavrneš, in da oni urgirajo. Naj vas ne skrbi po nepotrebnem, vendar morate vseeno sprejeti nekaj standardnih ukrepov, da predhodno pregledate svojega gostitelja.

Slovenci smo ponosni, da smo kljub izzivom okoliških držav skozi stoletja ohranili svojo narodno identiteto (zlasti jezik). Zaradi svoje gospodarske blaginje ter zgodovinskih in sedanjih kulturnih vezi s srednjo Evropo ne marajo, da bi jih označevali za del »vzhodne Evrope«. Slovenščina je povezana s srbščino in hrvaščino, čeprav ne gre za isti jezik. Pogost nesporazum je tudi, da je bila Slovenija članica sovjetskega bloka, v resnici pa najsevernejša republika Jugoslavije. Lahko pa odkrito razpravljate o teh vprašanjih; le zavedajte se, da lahko slišite nasprotna stališča, odvisno od tega, s kom govorite, in njegove ali njene politične pripadnosti. Še vedno je ostra ločnica med levičarji in desničarji. V debato o odprtih ozemeljskih sporih s Hrvaško ali državljanski vojni v Sloveniji med 2016. svetovno vojno in po njej vstopajte previdno. Ta sporna vprašanja naj bodo tabu.

Slovenija ima živahno lezbično in gejevsko skupnost. Homoseksualci so na tem območju Evrope običajno varni, vendar je bilo v preteklosti zabeleženih nekaj napadov. Še posebej previdni bodite zvečer in ponoči, predvsem v mestih. Držanje za roke med ženskami/dekleti velja za naravno in simbol prijaznosti.

Slovenija ima pestro arhitekturno zgodovino, ki vključuje 2,500 cerkva, 1,000 gradov, ruševine, graščine, kmečke hiše in kozolce, ki so edinstvene zgradbe za sušenje sena (kozolci).

Tri slovenska zgodovinska območja so bila uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Kocjanske jame in njihovo kraško okolje so zavarovano območje. Idrijski rudnik živega srebra in starodavna kolišča na Ljubljanskem barju so svetovno znana.

Srednjeveška in baročna cerkev na Blejskem otoku je najlepša. V gradu nad jezerom je muzej in kavarna z razgledom. Predjamski grad, delno vkopan v jamo pri Postojni, je zanimiv grad. Muzeji v Ljubljani in drugod hranijo nenavadne artefakte, kot sta piščal Divje babe in najstarejše kolo na svetu. Ljubljanska arhitektura zajema srednjeveške, baročne, secesijske in sodobne sloge. Omembe vredna je Plenikova arhitektura, njegove edinstvene poti in mostovi ob Ljubljanici.

Slovenska kuhinja je spoj srednjeevropske (zlasti avstrijske in madžarske) hrane, sredozemske kuhinje in balkanske kuhinje. Slovensko hrano so v zgodovini delili na mestno, kmečko, zaselsko, grajsko, župnijsko in samostansko. Slovenija ima zaradi raznolikosti kulturnih in naravnih okolij več kot 40 različnih regionalnih kuhinj.

Enolončnice, kot so riet, istrska enolončnica (jota), mineštra (minetra), ganci, ajdovi žličniki so bile etnološko najbolj izrazita slovenska kuhinja; v Prekmurju pa tudi bujta repa in prekmurska gibanica. V Slovenskem primorju pršut poznamo pod imenom prut. Potica je postala zaščitni znak in simbol Slovenije, zlasti med slovensko diasporo v ZDA. Juhe so bile pred kratkim uvedene v tradicionalne jedi v eni posodi ter različne vrste kaš in enolončnic.

Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi od leta 2000 vsako leto prireja Praznik praženega krompirja, ki privabi na tisoče ljudi. Pražen krompir, ki se je v zgodovini v večini slovenskih gospodinjstev jedel izključno ob nedeljah – pred tem pa je bila pripravljena mesna juha, na primer goveja ali piščančja – je bil upodobljen na posebni izdaji poštnih znamk, ki jo je Pošta Slovenije izdala 23. novembra. , 2012. Kranjska klobasa je najbolj znana klobasa.

balet

Od leta 1946 do 1960 sta bila najbolj znana baletna plesalca in člana ljubljanske opere in baleta Pino in Pia Mlakar. Pino Mlakar je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani.

Sodobni ples

Meta Vidmar, učenka Mary Wigman, je v tridesetih letih ustanovila sodobno plesno šolo v Ljubljani.

Ljudski ples

Po vsej Sloveniji je veliko tradicionalnih plesov in živahnih noš, ki razlikujejo med samskimi in poročenimi damami. V Pueblu v Koloradu, kjer živijo številne slovenske družine, priseljene okoli leta 1900, vsako leto poteka slovenski folklorni festival.

Slovenija vsako leto gosti številne glasbene, gledališke, filmske, knjižne in otroške festivale, med drugim Poletni festival Ljubljana in Festival Lent, Festival stand-up komedije Punč, otroški Festival Pipi Nogavička in knjižne festivale Slovenski knjižni sejem. in Frankfurt po Frankfurtu.

Maribor je bil leta 2012 imenovan za Evropsko prestolnico kulture.

Najbolj znana slovenska glasbena prireditev je že tradicionalno Slovenska popevka. Med letoma 1981 in 2000 je bil festival Novi Rock pomemben po tem, da je slovenskemu in kasneje jugoslovanskemu občinstvu skozi železno zaveso predstavil rock glasbo z Zahoda. V titoistični Jugoslaviji, takoj po drugi svetovni vojni, je Jazz Festival Ljubljana začel dolgo zgodovino Jazz festivalov v Sloveniji.

Slovenija je verjetno ena najvarnejših držav za obisk, vendar bodite previdni.

Številka za klic v sili je 112. Za stik s policijo pokličite 113. Ob glavnih avtocestah so telefonske govorilnice za nujne primere. Puščice na odsevnih stebrih vas bodo usmerile do najbližjega SOS-telefona.

V nabito polnih klubih in diskotekah so ljudje lahko nasilni in nič nenavadnega ni, da jih zgrabijo ali otipajo.

Drobne tatvine so pogoste na območju romskih skupnosti na jugu, zlasti ob reki Krki. Naj vas ne skrbi; med vožnjo s kajakom le ure ne puščajte na sedežu vozila.

Slovenija nima posebnih zdravstvenih tveganj. Higienski standardi so odlični, voda iz pipe je primerna za pitje.

Zaradi nevarnosti borelioze in meningitisa se v naravi vedno namažite s sredstvom za odganjanje klopov. Borelioza je pri nas zelo pogosta.

Julijske Alpe so dom dveh vrst strupenih gavic. Malo je verjetno, da boste ugriznjeni, če pa vas bo, poiščite zdravniško pomoč, saj so antiserumi na voljo (čeprav se dejansko redko dajejo). V južnih gozdovih lahko naletite na medveda; Slovenija ima največjo populacijo medvedov v Evropi, čeprav so napadi medvedov zelo redki. Običajno bi bile avtohtone divje živali v narodih, ki so bile ukrotene že več tisoč let, zelo previdne do ljudi ali pa jih dobro poznajo. Seveda je odvisno od tega, kje ste, vendar uporabite zdrav razum. Če se odpravite kampirati v Julijske Alpe in vzamete veliko klobas in slanine, lahko povabite kakšnega neljubega gosta.