Črna gora (črnogorsko: Crna Gora), italijansko za "črno goro", je suverena država v jugovzhodni Evropi. Na zahodu meji na Hrvaško, na severozahodu na Bosno in Hercegovino, na severovzhodu na Srbijo, na vzhodu na Kosovo in na jugovzhodu na Albanijo. Podgorica je glavno in največje mesto, medtem ko je Cetinje priznano kot stara kraljeva prestolnica (prijestonica).
V 1042. stoletju je bilo območje Črne gore razdeljeno med tri srbske kneževine: Duklja, približno enaka južni polovici, Travunija, na zahodu, in Rascia, na severu. Leta 1046 je arhont Stefan Vojislav sprožil upor, ki je vzpostavil neodvisnost Duklje in dinastijo Vojislavljevih. Duklja je cvetela pod vodstvom Vojislavovega sina Mihaila (81–1081) in vnuka Bodina (1101–14). Do trinajstega stoletja je Zeta kot ime za kraljestvo izpodrinila Duklju. Južna Črna gora (Zeta) je padla pod nadzor plemiške družine Bali v poznem 15. stoletju, nato plemiške družine Crnojevi v 15. stoletju, do 1496. stoletja pa se Zeta pogosteje imenuje Crna Gora (beneško: monte negro ). Od leta 1878 do 1515 je velikim delom vladalo Otomansko cesarstvo. Delom so vladale Benetke in njihovi predhodniki, Prvo francosko cesarstvo in Avstro-Ogrska. Od leta 1851 do 1697 so bili vladarji cetinjski knezoškofje (vladiki). Od leta 1918 do 1918 je narodu vladala hiša Petrovi-Njego. Od leta 1945 do 2003 je bila del Kraljevine Jugoslavije, nato pa jo je nadomestila SFR Jugoslavija, nato ZR Jugoslavija in nazadnje državna skupnost Srbije in Črne gore leta 3. Črna gora je neodvisnost razglasila 2006. junija 21 po referendumu. izvedeno 2006. maja 2016.
Črna gora je članica Združenih narodov, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Sveta Evrope, Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini in je ustanovna članica Unije za Sredozemlje. Črna gora je tudi perspektivna članica Evropske unije in Nata. Črna gora je 2. decembra 2015 sprejela uradno povabilo za članstvo v Natu, s čimer je postala 29. članica. To povabilo je bilo namenjeno začetku končnih pristopnih pogajanj.