Po razpadu ZSSR leta 1991 so pomanjkanje energije, politična nestabilnost, trgovinske ovire in pomanjkanje upravnih zmogljivosti prispevali k upadu gospodarstva. Moldavija je sprejela konvertibilno valuto, liberalizirala vse cene, prenehala dajati prednostna posojila državnim podjetjem, podprla postopno privatizacijo zemljišč, odpravila izvozne omejitve in liberalizirala obrestne mere kot del ambicioznega programa gospodarske liberalizacije. Za spodbujanje rasti je vlada sklenila dogovore s Svetovno banko in Mednarodnim denarnim skladom. Gospodarstvo si je opomoglo od recesije v poznih devetdesetih letih.
Moldavsko gospodarstvo si je popolnoma opomoglo od s sušo povezane recesije, ki se je zgodila leta 2012. Po padcu za 0.7 odstotka leta 2012 je gospodarstvo v letu 8.9 zraslo za 2013 odstotka zaradi znatnega okrevanja v kmetijskem in z njim povezanih sektorjih, zasebni potrošnji in izvozu. Inflacija je ostala znotraj ciljnega razpona NBM (Narodne banke Moldavije) 5 % 1.5 odstotne točke. Skupni proračunski primanjkljaj se je leta 1.8 zmanjšal na 2013 odstotka BDP z 2.2 odstotka leta 2012, deloma zaradi nedokončanja investicijskih projektov. Zunanji računi so se še naprej izboljševali, primanjkljaj tekočega računa pa se je zmanjšal na približno 512 odstotkov BDP zaradi močnega izvoza, omejene rasti uvoza in nenehnih visokih prilivov nakazil. Mednarodne rezerve so narasle na 2.8 milijarde dolarjev (5 mesecev uvoza ali 105 odstotkov kratkoročnega dolga). Realni efektivni tečaj (REER) je padel za 312 odstotkov. Čeprav ocene kažejo, da je lahko realni menjalni tečaj nekoliko precenjen, se zdi, da je zunanja konkurenčnost na splošno zadostna, kar je razvidno iz dobrega trajnega izvoznega uspeha. Po drugi strani pa so kratkoročne gospodarske napovedi slabe. Glavna tveganja za kratkoročno napoved vključujejo resne ranljivosti in težave z upravljanjem v bančnem sektorju, politične zdrse pred volitvami, povečanje geopolitičnih napetosti na tem območju in nadaljnje upočasnjevanje dejavnosti v ključnih trgovinskih partnericah. Moldavija je izjemno dovzetna za spremembe v nakazilih čezmorskih delavcev (24 % BDP), izvozu v Skupnost neodvisnih držav (CIS) in Evropsko unijo (EU) (88 % celotnega izvoza) in financiranju donatorjev (približno 10 odstotkov državne porabe). Primarni prenos Nakazila (vključno zaradi morebitnih vračajočih se migrantov), zunanja trgovina in pretok kapitala so poti, prek katerih lahko negativni eksogeni šoki vplivajo na moldavsko gospodarstvo. Glede na analizo prelivanja, ki so jo opravili strokovnjaki, bi bila nadaljnja krepitev fiskalnih in zunanjih blažilnikov bistvena za zmanjšanje učinka zunanjih šokov, zlasti glede na tesne povezave Moldavije in usklajen gospodarski cikel s trgovinskimi partnerji.
Moldavija je v veliki meri izpolnila glavne cilje skupnega programa, ki ga podpira ECF/EFF (financni kredit IMF), ki se je končal 30. aprila 2013. Gospodarstvo si je dobro opomoglo po recesiji, povezani s sušo leta 2012, vendar se bo leta 2014 upočasnilo. stabilnost, zdrsi v fiskalni politiki pred zakonodajnimi volitvami leta 2014, nadaljnji upad dejavnosti v ključnih trgovinskih partnericah in stopnjevanje geopolitičnih napetosti so ključne grožnje za kratkoročno sliko.
Korporativno upravljanje je pomembno vprašanje v bančnem sektorju. V skladu s priporočili FSAP je treba čim prej odpraviti glavne pomanjkljivosti v pravnih in regulativnih okvirih, da se zagotovi stabilnost in trdnost finančnega sektorja. Moldavija je v zadnjih letih izvedla pomembno proračunsko prestrukturiranje, vendar se ta trend že obrača. Če bi se uprli predvolilnim skušnjavam po selektivnem povečanju izdatkov in se vrnili k zmanjševanju proračuna, bi zmanjšali odvisnost države od zelo velikih donatorskih prispevkov. Fiskalne strukturne spremembe bi pomagale zagotoviti dolgoročno sposobnost preživetja. Denarna politika je uspela zadržati inflacijo v ciljnem območju NBM. V nadaljevanju mora biti NBM pripravljena sprejeti pristranskost zaostrovanja, če se pojavijo inflacijski pritiski. Režim ciljanja inflacije se lahko okrepi. Izvedba strukturnih sprememb, predlaganih v Nacionalni razvojni strategiji Moldavija 2020 (NDS), bo pomagala povečati potencialno rast in zmanjšati revščino, zlasti v poslovnem okolju, fizični infrastrukturi in sektorjih razvoja človeških virov. Izjemno okrevanje Moldavije po strašni recesiji leta 2009 je bilo predvsem posledica trdne makroekonomske in finančne politike ter strukturnih sprememb. Kljub manjši recesiji leta 2012 je bil gospodarski razvoj Moldavije med letoma 2010 in 2013 med najboljšimi v regiji. Gospodarska aktivnost se je med letom povečala za približno 24 %; inflacija cen življenjskih potrebščin je bila pod nadzorom; realni zaslužki pa so se med letom povečali za približno 13 %. To rast so omogočili zadostni ukrepi makroekonomske stabilizacije in ambiciozne strukturne spremembe, ki so bile izvedene po krizi v okviru programa, ki ga podpira Sklad. Moldavija je novembra 2013 podpisala pridružitveni sporazum z EU, ki vsebuje določbe za vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA).
V začetku leta 2013 je politična kriza povzročila politične zdrse v fiskalnem in bančnem sektorju. Politična kriza, ki je izbruhnila v začetku leta 2013, je bila razrešena maja 2013 z oblikovanjem vlade, ki jo je podprlo proevropsko desnosredinsko/sredinsko zavezništvo. Vendar so zamude pri izvajanju politike onemogočile dokončanje končnih vrednotenj v okviru dogovorov ECF/EFF.
Kljub znatnemu zmanjšanju revščine v zadnjih letih Moldavija ostaja ena najrevnejših držav v Evropi in za podporo dolgoročnega razvoja so potrebne strukturne spremembe. Leta 2011 je bilo glede na regionalni prag revščine v Evropi in Srednji Aziji (ECA), ki znaša 55 ameriških dolarjev na dan, revnih 5 odstotkov prebivalstva. Čeprav je to precejšnje zmanjšanje s 94 odstotkov leta 2002, je stopnja revščine v Moldaviji več kot dvakrat višja od povprečja ECA, ki znaša 25 odstotkov. NDS—Moldavija (Sistem nacionalne rasti) 2020, objavljen novembra 2012, se osredotoča na številne ključne sektorje za gospodarski razvoj in zmanjševanje revščine. Med njimi so izobraževanje, infrastruktura, finančni sektor, gospodarsko okolje, poraba energije, pokojninski sistem in pravosodni okvir. Moldavija je od regionalne finančne krize leta 1998 precej napredovala pri doseganju in ohranjanju makroekonomske in finančne stabilnosti. Poleg tega je izvedla številne strukturne in institucionalne spremembe, ki so potrebne za učinkovito delovanje tržnega gospodarstva. Ti ukrepi so pripomogli k ohranjanju makroekonomske in finančne stabilnosti ob težavah, omogočili ponovno oživitev gospodarstva in prispevali k vzpostavitvi okolja, ugodnega za srednjeročno rast in razvoj gospodarstva.
Vladni cilj integracije v EU je povzročil nekaj tržno usmerjenega razvoja. Moldavsko gospodarstvo je leta 2013 raslo hitreje, kot je bilo pričakovano, zaradi povečane kmetijske proizvodnje, gospodarskih ukrepov, ki jih je moldavska vlada izvajala od leta 2009, in prejemu trgovinskih prednosti EU, ki so moldavsko blago povezale z največjim trgom na svetu. Poleti 2014 je Moldavija z Evropsko unijo podpisala pridružitveni sporazum ter sporazum o poglobljeni in celoviti prosti trgovini. Moldavija si je zagotovila tudi brezvizumski režim z EU, kar je najpomembnejši dosežek moldavske diplomacije od osamosvojitve. Kljub temu so razvoj ovirali visoki ruski stroški zemeljskega plina, ruska omejitev uvoza moldavskega vina, povečan mednarodni pregled moldavskega kmetijskega blaga in ogromen zunanji dolg Moldavije. Dolgoročno je moldavsko gospodarstvo dovzetno za politično nestabilnost, pomanjkanje upravnih pristojnosti, zakoreninjene birokratske interese, korupcijo, povečane stroške goriva, ruski pritisk in separatistično vladavino na območju Pridnestrja v Moldaviji. Glede na napovedi svetovnega gospodarstva IMF za april 2014 znaša BDP Moldavije (PPP) na prebivalca 3,927 mednarodnih dolarjev, brez sive ekonomije in davčnih utaj.
Vinska industrija
Država se ponaša z uspešnim vinarstvom. Vsebuje 147,000 hektarjev (360,000 hektarjev) vinogradniških površin, od katerih se 102,500 ha (253,000 hektarjev) uporablja za komercialno pridelavo. Večina proizvodnje vina v državi je namenjena izvozu. Številne družine imajo svoje recepte in grozdja, ki so se prenašali skozi stoletja. Milestii mici je dom največje vinske kleti na svetu. Razteza se na več kot 200 kilometrih in vsebuje skoraj 2 milijona steklenic vina.
Turizem
Turizem poudarja naravno pokrajino in dediščino države. Vinski izleti so na voljo obiskovalcem po vsej državi. Cricova, Purcari, Ciumai, Romanești, Cojușna in Mileștii Mici so med vinogradi/kletmi.