Madžarska je srednjeevropska enotna parlamentarna republika. Ima površino 93,030 kvadratnih kilometrov (35,920 kvadratnih milj), leži v Karpatskem bazenu in meji na severu na Slovaško, na vzhodu na Romunijo, na jugu na Srbijo, na jugozahodu na Hrvaško, na na zahodu Slovenija, na severozahodu Avstrija in na severovzhodu Ukrajina. Madžarska je s približno desetimi milijoni prebivalcev ena najbolj naseljenih držav srednje in vzhodne Evrope ter srednje velika članica Evropske unije. Uradni jezik Madžarske je madžarščina, ki je najpogosteje govorjeni uralski jezik na svetu. Budimpešta, madžarska prestolnica in največja metropola, je pomembno gospodarsko središče in svetovno mesto, ki je razvrščeno kot alfa-. Debrecen, Szeged, Miskolc, Pécs in Gyr so glavna mestna območja.
Po stoletjih neprekinjene okupacije Keltov, Rimljanov, Slovanov, Gepidov in Avarov je madžarski veliki knez rpád v poznem 9. stoletju osvojil Karpatsko kotlino in postavil temelje Madžarske. Leta 1000 je njegov pravnuk Štefan I. nasledil prestol in vzpostavil krščansko monarhijo v državi. Do 12. stoletja se je Madžarska razvila v srednjo silo v zahodnem svetu, do 15. stoletja pa je dosegla zlato dobo. Po bitki pri Mohácsinu leta 1526 in približno 150 letih otomanske nadvlade (1541–1699) je Madžarska padla pod nadzor Habsburžanov in se nato združila z Avstrijo, da bi ustvarila veliko silo Avstro-Ogrsko.
Sedanje meje Madžarske so bile določene leta 1920 s Trianonsko pogodbo, potem ko je država med prvo svetovno vojno izgubila 71 % svoje zemlje, 58 % prebivalstva in 32 % etničnih Madžarov. Madžarska se je v drugi svetovni vojni pridružila silam osi po medvojnem obdobju, ki je povzročilo ogromno škode in žrtev. Madžarska je postala satelitska država Sovjetske zveze, ki je pomagala pri ustvarjanju štiri desetletja trajajoče komunistične diktature (1947–1989). Država je prejela veliko svetovno pozornost po revoluciji leta 1956 in ključnem odprtju svoje prej zaprte meje z Avstrijo leta 1989, kar je pospešilo padec vzhodnega bloka. Madžarska je 23. oktobra 1989 ponovno dobila status demokratične parlamentarne republike.
Madžarska je srednja sila v enaindvajsetem stoletju, s 57. največjim gospodarstvom na svetu po nominalnem BDP in 58. največjim po pariteti kupne moči od 188 držav, kot ocenjuje IMF. Kot pomemben akter na številnih industrijskih in tehničnih področjih se tako po izvozu kot po uvozu uvršča na 36. mesto. Madžarska je gospodarstvo z visokim dohodkom in premožnim prebivalstvom. Zagotavlja nadaljevanje socialne varnosti in splošnega zdravstvenega varstva ter visokošolsko izobraževanje brez šolnine. Madžarska dosega dobre rezultate na svetovnih lestvicah; po kakovosti življenja je na 20. mestu, po neenakosti prilagojenem človekovem razvoju na 25. mestu, po družbenem napredku na 32. mestu, po varnosti pa na 19. mestu.
Madžarska je postala članica Evropske unije leta 2004 in je članica schengenskega območja od leta 2007. Madžarska je članica Združenih narodov, Nata, Svetovne trgovinske organizacije, Svetovne banke, Azijske infrastrukturne investicijske banke, Sveta Evrope in Višegrajske skupine. Madžarska vojska pomembno prispeva k mednarodnim mirovnim misijam, s približno 700 pripadniki osebja, nameščenimi v tujini, vključno s 100 vojaki HDF v afganistanskih silah ISAF pod vodstvom Nata, 210 madžarskimi vojaki v kosovskem KFOR in 160 vojaki v Bosni in Hercegovini. Madžarska je dobro znana po svoji slavni kulturni preteklosti, saj je veliko prispevala k umetnosti, glasbi, literaturi, športu ter znanosti in tehnologiji. Madžarska je znana turistična destinacija, saj je leta 12.1 sprejela 2014 milijona tujih obiskovalcev. Je dom največjega jamskega sistema s termalno vodo na svetu, drugega največjega termalnega jezera na svetu, največjega jezera v Srednji Evropi in največjih naravnih travnikov v Evropi.