Liège (nemško: Lüttich, nizozemsko: Luik) je največje mesto v Valoniji, belgijski francosko govoreči regiji, in glavno mesto istoimenske province. Bilo je pomembno urbano središče že od srednjega veka, vendar je pravi razcvet doživelo med industrijsko revolucijo, ko se je razširilo in postalo tretje največje mesto v Belgiji, za Brusljem in Antwerpnom. Nahaja se ob vznožju Ardenov na reki Meuse. Liège zaradi svoje strateške lege ohranja svojo relativno blaginjo in gospodarsko pomembnost v primerjavi s svojimi valonskimi kolegi južneje.
Kljub svoji velikosti in umeščenosti med več najbolj obiskanih mest v Evropi ima Liège relativno malo prometa. Tisti, ki ga slučajno obletijo v svojem urniku, bodo morda presenečeni, ko bodo odkrili, da je navidezno industrijsko mesto precej zeleno, s širokimi bulvarji, zanimivo, čeprav nekoliko neurejeno mešanico arhitekture iz različnih obdobij, obilico vegetacije ter lepimi rečnimi bregovi in pobočji. Obstaja tudi več muzejev in drugih zanimivih območij, dovolj, da vas zaposlijo vsaj en dan.
Od zgodnjega srednjega veka je Liège pomembno mesto. Bil je glavno mesto kneževine Liège, ki je ostala avtonomna država do francoske revolucije (okoli leta 1789). Bilo je zgodnje središče industrializma v devetnajstem stoletju. Zdaj je to ogromno mesto z 200,000 prebivalci, s skupno 750,000 prebivalci v metropolitanski regiji. Mesto ima pomembno italijansko skupnost, ki predstavlja 5 % prebivalstva.
Osrednje območje Liègea je zanimiva mešanica zgodovinskega mestnega jedra (posutega z nekaj izjemno brutalističnimi stavbami iz 1960. in 1970. let prejšnjega stoletja), precej elegantnega novega mesta s širokimi bulvarji, visokimi stanovanjskimi zgradbami (nekaj v slogu art deco), ozkimi ulicami z malimi podjetji , nekaj lepih parkov in nekaj zanimivih nakupovalnih arkad. Predmestje Liègea je v prvi vrsti razdeljeno na dva ločena sektorja: velike industrijske komplekse, ki se raztezajo vzdolž rečnega brega na severu in jugu (vključno z mestoma Seraing in Herstal), ter skupnosti delavskega razreda na vzhodu in zahodu z večinoma skromnimi zelenimi soseskami za zdravi ljudje.
Liège leži blizu vhoda v Ardene, zato je pokrajina na jugu mesta bistveno drugačna od preostalega mesta, s strmimi griči in gostimi gozdovi (Sart-tilman in naprej).
- Turistična pisarna (Pisarna Du Tourisme De Liege), Féronstrée 92, +32 4 221 92 21. 9: 00 am - 5: 00 pm.
GLAVNE ZNAMENITOSTI
- Rezidenca knezoškofov Liège iz 16. stoletja se nahaja na trgu Place St Lambert, kjer je pred francosko revolucijo stala starodavna katedrala sv. Lamberta. Arheoforum, arheološko razstavo, lahko najdete pod trgom St Lambert.
- Perron na sosednjem trgu Place du Marché je bil prej knežji simbol pravosodja, zdaj pa je simbol mesta. Nahaja se pred mestno hišo, ki je bila zgrajena v 17. stoletju.
- Sedanja katedrala v Liègu je posvečena svetemu Pavlu in ima zakladnico ter grobnico svetega Lamberta. Je ena od sedmih starodavnih visokošolskih cerkva, skupaj z nemško-romansko cerkvijo sv. Bartolomeja (Saint Barthélémy) in cerkvijo sv. Martina.
- Cerkev Saint-James (Saint-Jacques) je najverjetneje najveličastnejša srednjeveška cerkev v Liègeu. Zgrajena je v razkošno-gotskem slogu z zgodnjerenesančno verando. Jean Del Cour, kipar iz Lièga, je ustvaril skulpture. Saint-Jacques ima tudi 29 veličastnih miserikordov iz 14. stoletja.
- MAMAC (Muzej moderne in sodobne umetnosti), Muzej valonskega življenja in Muzej valonske umetnosti in verske umetnosti so trije glavni muzeji v Liègu (mosanska umetnost). Muzej Grand Curtius je dvorec iz 17. stoletja v bližini reke Meuse, ki ima zbirke egiptologije, oborožitve, arheologije, likovne umetnosti, verske umetnosti in mosanske umetnosti.
- Zgodovinsko mestno jedro (Carré), območje Hors-Château, območje Outremeuse, parki in bulvarji ob reki Meuse, Citadela, 374-stopnično stopnišče »Montagne de Bueren«, ki vodi od Hors-Château do Citadele, nakupovalno središče Médiacité, ki ga je zasnoval Ron Arad Architects, in železniško postajo Liège-Guillemins, ki ga je zasnoval Santiago Calatrava, sta vredna ogleda
