V drugem tisočletju pr. n. št. so mikronezijski priseljenci postopoma kolonizirali Marshallove otoke, pri čemer so navigacijo med otoki omogočali starodavni zemljevidi. Evropejci so otočje začeli raziskovati v dvajsetih letih 1520. stoletja, ko je španski raziskovalec Alonso de Salazar avgusta 1526 videl atol. Temu so sledile nadaljnje misije španskih in angleških ladij. Otoki so poimenovani po britanskem raziskovalcu Johnu Marshallu, ki jih je obiskal leta 1788. V zgodovini so ljudje otoke imenovali »jolet jen Anij« (Božji darovi).
Leta 1874 so evropske države priznale špansko suverenost nad otoki. Leta 1528 so bili uradno vključeni v špansko Vzhodno Indijo. Kasneje leta 1884 je Španija otoke prepustila Nemškemu cesarstvu, ki jih je leta 1885 vključilo v Nemško Novo Gvinejo. Med prvo svetovno vojno je Japonsko cesarstvo zaseglo Marshallove otoke, ki so bili kasneje združeni z drugimi nekdanjimi nemškimi posestmi, da bi ustvarili Južnopacifiški mandat s strani Društva narodov leta 1919. Združene države so zavzele otoke med drugo svetovno vojno kot del kampanje Gilbertovih in Marshallovih otokov. Marshallovi otoki so bili skupaj z drugimi pacifiškimi otoki nato vključeni v skrbniško ozemlje pacifiških otokov pod upravo ZDA. V skladu s Paktom o svobodnem združevanju z Združenimi državami je bila leta 1979 vzpostavljena samouprava, leta 1986 pa popolna suverenost. Od leta 1991 so Marshallovi otoki država članica Združenih narodov.
Politično gledano so Marshallovi otoki predsedniška republika v svobodni zvezi z Združenimi državami, pri čemer ZDA zagotavljajo obrambo, subvencije in dostop do institucij s sedežem v ZDA, kot sta Zvezna komisija za komunikacije in Poštna služba Združenih držav. Zaradi omejenih naravnih virov je blaginja otokov v veliki meri odvisna od storitvenega gospodarstva, z nekaj ribištva in kmetijstva; Pomoč ZDA predstavlja pomemben del bruto domačega proizvoda otokov. Valuta države je ameriški dolar.
Večina Maršalovcev živi na Maršalovih otokih, vendar manjše število priseljencev prihaja iz Združenih držav Amerike, Kitajske, Filipinov in drugih pacifiških otokov. Maršalščina, malajsko-polinezijski jezik, in angleščina sta uradna jezika. Skoraj celotno prebivalstvo otokov je verno, približno tri četrtine prebivalstva pripada Združeni Kristusovi cerkvi – kongregaciji na Maršalovih otokih (UCCCMI) ali Božjim skupščinam.