Marshallovi otoki

Otoki ležijo približno na sredini med Havaji in Avstralijo, severno od Nauruja in Kiribatija, vzhodno od Zveznih držav Mikronezije in južno od ameriške posesti otoka Wake, ki si ga lasti. Atoli in otoki so razdeljeni v dve skupini: Ratak (sončni vzhod) in Ralik (sončni zahod) (sončni zahod). Dve otoški verigi potekata skoraj vzporedno ena z drugo, od severozahoda proti jugovzhodu in pokrivata približno 750,000 kvadratnih milj (1,900,000 km2) vode, vendar le približno 70 kvadratnih milj (180 km2) kopnega. Vsaka je sestavljena iz 15 do 18 otokov in atolov. Državo sestavlja 29 atolov in pet izoliranih otokov.

Zavetišče za morske pse

Oktobra 2011 je vlada ustanovila zatočišče za morske pse, ki obsega približno 2,000,000 kvadratnih kilometrov (772,000 kvadratnih milj) vode. To je največje zavetišče za morske pse na svetu, ki povečuje svetovno oceansko območje, zaščiteno za morske pse, z 2,700,000 na 4,600,000 kvadratnih kilometrov (1,042,000 do 1,776,000 kvadratnih milj). Ribolov morskih psov je prepovedan v zaščitenih morjih, vsak prilov pa je treba izpustiti. Vendar pa nekateri dvomijo o sposobnosti Marshallovih otokov za nadzor nad tem območjem.

Od decembra do aprila je podnebje suho obdobje, od maja do novembra pa deževno obdobje. Mnogi pacifiški tajfuni se začnejo kot tropske nevihte na območju Maršalovih otokov in se okrepijo, ko potujejo proti zahodu proti Marianskim otokom in Filipinom.

Marshallovi otoki so zaradi svoje nizke višine občutljivi na vplive dviga morske gladine. Marshallovi otoki so po besedah ​​predsednika Nauruja zaradi podnebnih sprememb najbolj ogrožena država na svetu.

Prebivalstvo je preseglo razpoložljivost sladke vode, ki jo običajno zagotavljajo padavine. Na severnih atolih vsako leto pade 50 palcev (1,300 mm) dežja, medtem ko na južnih atolih pade približno dvakrat toliko. Suša je stalna skrb v vseh otoških sistemih.

Statistični podatki o prebivalstvu iz preteklosti niso znani. Leta 10,000 je bilo število prebivalcev ocenjeno na približno 1862. Leta 1960 je bilo skupno prebivalstvo približno 15,000 ljudi. Po popisu leta 53,158 je bilo na otoku 2011 prebivalcev. Prestolnica Majuro in Ebeye, glavno mestno središče na atolu Kwajalein, sta dom več kot dvema tretjinama prebivalcev. Mnogi ljudje, ki so se preselili v tujino, predvsem v ZDA, niso vključeni. Sporazum o svobodnem združevanju jim omogoča svobodno gibanje in delo v Združenih državah. Precejšnje število prebivalcev Marshallovih otokov, približno 4,300, se je preselilo v Springdale v Arkansasu, največjo koncentracijo domačinov zunaj njihovega otoškega doma.

Večina prebivalcev je Maršalcev, ki so mikronezijskega porekla in so prišli iz Azije pred več tisoč leti. Majhen odstotek prebivalcev Maršalov je nedavnega azijskega porekla, večinoma Japoncev. Majuro, glavno mesto, in Ebeye, gosto poseljen otok, sta doma skoraj polovici prebivalcev države. Zaradi pomanjkanja zaposlitvenih možnosti in gospodarske rasti so oddaljeni otoki redko poseljeni. Način življenja na zunanjih atolih je večinoma tradicionalen.

Uradni jezik Maršalovih otokov je maršalščina, čeprav je angleščina razširjena.

Statistični podatki o prebivalstvu iz preteklosti niso znani. Leta 10,000 je bilo število prebivalcev ocenjeno na približno 1862. Leta 1960 je bilo skupno prebivalstvo približno 15,000 ljudi. Po popisu leta 53,158 je bilo na otoku 2011 prebivalcev. Prestolnica Majuro in Ebeye, glavno mestno središče na atolu Kwajalein, sta dom več kot dvema tretjinama prebivalcev. Mnogi ljudje, ki so se preselili v tujino, predvsem v ZDA, niso vključeni. Sporazum o svobodnem združevanju jim omogoča svobodno gibanje in delo v Združenih državah. Precejšnje število prebivalcev Marshallovih otokov, približno 4,300, se je preselilo v Springdale v Arkansasu, največjo koncentracijo domačinov zunaj njihovega otoškega doma.

Večina prebivalcev je Maršalcev, ki so mikronezijskega porekla in so prišli iz Azije pred več tisoč leti. Majhen odstotek prebivalcev Maršalov je nedavnega azijskega porekla, večinoma Japoncev. Majuro, glavno mesto, in Ebeye, gosto poseljen otok, sta doma skoraj polovici prebivalcev države. Zaradi pomanjkanja zaposlitvenih možnosti in gospodarske rasti so oddaljeni otoki redko poseljeni. Način življenja na zunanjih atolih je večinoma tradicionalen.

Uradni jezik Maršalovih otokov je maršalščina, čeprav je angleščina razširjena.

Nacionalni organ za telekomunikacije zagotavlja storitev mobilne telefonije. Obiskovalci, ki imajo tujo kartico SIM, lahko prejmejo SMS z lokalno številko za uporabo s svojo tujo kartico SIM. Če želite aktivirati storitev, samo napolnite svoj račun. Sledite korakom, opisanim v SMS-u. Morda boste potrebovali nekaj poskusov, da bo deloval.

NTA omogoča dostop do interneta prek omrežja dostopnih točk wifi. Obstajajo tri možnosti za povezavo:

Čeprav so internetne povezave lahko zelo hitre, sistem ni povsem zanesljiv.

Vsakdo mora imeti veljaven potni list.

Za Združene države in vsa njihova ozemlja, Zvezne države Mikronezije, Republiko Palau in države Foruma pacifiških otokov, kot sta Avstralija in Nova Zelandija, ni treba pridobiti vstopnega vizuma.

Državljanom Japonske, Koreje, Republike Kitajske (ROC), Filipinov in nekaterih drugih držav bodo ob prihodu odobreni vstopni vizumi, če njihovo načrtovano bivanje ni daljše od 30 dni, imajo povratno ali tranzitno vozovnico in imajo potni list, veljaven najmanj šest mesecev.

Pred vkrcanjem in odhodom na Marshallove otoke morajo državljani vseh držav, ki niso omenjene zgoraj, pokazati potni list, veljaven najmanj šest mesecev, vstopni vizum in povratno ali tranzitno vozovnico. Naš državni tožilec na Marshallovih otokih izda vstopni vizum za Majuro. Priporočljivo je, da ob prihodu na letališče Majuro pošljete e-poštno sporočilo direktorju za priseljevanje in zaprosite za vstopni vizum. Pošlji e-pošto na [e-pošta zaščitena] or [e-pošta zaščitena] zahtevajte vizum ob prihodu, skupaj s kopijo vašega potnega lista, vloge za vizum, načrta poti in vstopnega vizuma za naslednji postanek v državi. Ob prihodu boste prejeli e-poštno sporočilo s potrditvijo izdaje vizuma.

Vizumi so 25 USD za trimesečno turistično vizo. Cena poslovnega vizuma je 50 USD. Vizumi veljajo le 30 dni, vendar jih je mogoče podaljšati za največ 90 dni, ko ste na Marshallovih otokih. Dokazati morate, da lahko plačate celotno bivanje na Marshallovih otokih in da lahko plačate odhodno vozovnico ali da ste jo že kupili. Izstopna pristojbina znaša 20 USD, vendar so posamezniki, starejši od 60 let, brezplačni.

Če prihajate iz države, okužene s kolero, morate predložiti dokazilo o cepljenju. Če želite delati ali prebivati ​​na Marshallovih otokih ali če nameravate ostati več kot 30 dni, morate opraviti test na HIV.

Air Marshall Islands (CW) izvaja redne notranje lete do desetih atolov Marshallovih otokov in ima na voljo čarterska letala. Na voljo so leti med Honolulujem in Marshallovimi otoki ter med Honolulujem in Fidžijem prek Kiribatija in Tuvaluja. United Airlines se na svojem otoškem prevozu med Guamom in Honolulujem ustavi v mestih Majuro in Kwajalein.

Čas letenja iz New Yorka v Majuro traja približno 14 ur; iz Tokia 11 ur; iz Guama, osem ur; in iz Honoluluja pet ur.

Mednarodno letališče Majuro je edino mednarodno letališče na otoku Majuro (MAJ). Od letališča do mesta so na voljo taksiji in hotelski prevozi.

Air Marshall Islands opravlja lete med otoki. Vendar pa posel pestijo finančne in tehnične težave, eno ali obe letali v floti pa sta pogosto prizemljena več dni, tednov ali mesecev.

Možen je tudi prevoz z ladjo. Ladje za izlete plujejo čez otoke, pogosto pobirajo kopro in dostavljajo zaloge; ponujajo tudi potniški promet.

Da bi dobili občutek velikosti, let od Majura do Jaluita traja približno 40 minut, vožnja z ladjo pa približno 24 ur.

Na otoku Majuro Obstaja veliko taksijev, ki so dostopni na glavni cesti, ki poteka vzdolž atola Majuro, in vožnja s taksijem kamor koli na območju mesta Majuro ne bo stala več kot 75 centov. Za potovanje v Lauro, na nasprotnem koncu otoka, je avtobus, ki odpelje iz hotela Robert Reimers vsako uro ali tako.

Marshallove otoke sestavlja 29 atolov in pet izoliranih otokov, od katerih je 24 naseljenih. Razdeljeni so v dve otoški verigi:

Ralik
Zahodno otoško verigo sestavljajo naslednji otoki: atol Enewetak, atol Ujelang, atol Bikini, atol Rongdrik, atol Rongelap, atol Ailinginae, atol Wotho, atol Ujae, atol Lae, atol Kwajalein, otok Lib, atol Namu, otok Jabat , atol Ailinglaplap, atol Jaluit, otok Kili, atol Namdrik in atol Ebon

Ratak
Vzhodno otoško verigo sestavljajo naslednji otoki: atol Bokak, atol Bikar, atol Utirik, atol Taka, otok Mejit, atol Ailuk, otok Jemo, atol Likiep, atol Wotje, atol Erikub, atol Maloelap, atol Aur, atol Majuro , Atol Arno, Atol Mili in Atol Knox

Privlačnosti Marshallovih otokov ne najdete v množici zanimivosti. Ta majhen narod z manj kot 70,000 prebivalci in 1,156 otoki in otočki je kljub temu zelo samosvoj. Ne pričakujte nič posebnega, ampak cenite neokrnjeno lepoto tropskih otokov, ki so popolni za sliko, odlične možnosti za potapljanje in jadranje na deski ter prijazno prijaznost ljudi.

Opazujte sončni zahod s svojega ležalnika na plaži v enem od luksuznih letovišč ali pa se odpravite na eno od bolj pustih plaž za dan skoraj robinzonske samote. Laurine mirne plaže so dobra izbira na zahodni strani atola Majuro-far. Če imate dovolj sonca in plaže, se odpravite po nakupih v Majuro, glavno mesto otoka.

Odpravite se v okrožje Longar v Arnu, kjer so mlade dame nekoč učili skrivnosti srečnega spolnega obstoja v tako imenovanih šolah ljubezni. To je tudi odlična lokacija za globokomorski ribolov. Muzej Alele in javna knjižnica se nahajata v Uligi. Kljub svoji skromni velikosti ima več zanimivih artefaktov iz kulture države. Upoštevajte paličaste karte, ki so jih staroselci uporabljali, da so si pomagali priklicati v spomin zapletene vzorce valov, ki so obstajali med različnimi atoli.

Jedrski poskusni poligon na atolu Bikini v otoški verigi Ralik je leta 2010 postal prvi Unescov seznam svetovne dediščine Marshallovih otokov. Vključuje številne ostanke dirke z jedrskim orožjem hladne vojne in uničujočo moč jedrskih bomb iz dvajsetega stoletja. Potopljene ladje, ki so jih eksplozije vrgle na dno lagune, in ogromen krater, ki je nastal med preizkusom Castle Bravo leta 1954, so del terena.

Skozi vse leto je na voljo veliko različnih vrst sadja. Na voljo so tudi kmetije, ki gojijo zelenjavo ali redijo prašiče. Kruhovo sadje, pandanus, kokos, koruza, paradižnik, sladki krompir, kasava, papaja, buče, "nin" (noni), limeta, prašiči in kokoš sestavljajo večino, če ne kar vsega pridelka. Ob poti od Ajeltake do Laure so druge stojnice, ki prodajajo sadje in tradicionalne jedi.

Marshallovi otoki so prej veljali za »najbolj ribiško« lokacijo na svetu zaradi številnih vrst rib, ki jih najdemo v maršalskih morjih. Vendar obstaja veliko dvomov o tem, ali to še vedno drži danes, zaradi skrbi glede prelova in izgube naravnega habitata zaradi ladijskih sider, strupenih kemikalij in podnebnih sprememb.

Obstajajo številne restavracije, ki ponujajo tujo kuhinjo. Med najbolj znanimi sta restavracija Enra v letovišču Marshall Islands (MIR) in Tide Table podjetja Robert Reimers Enterprises (RRE).

Monica's (kitajska), La Bojie's (filipinska), kitajska restavracija (kitajska), specialna restavracija (kitajska), orientalski rezanci (kitajska), kamnita hiša (japonska) in restavracija Aliang so restavracije, ki niso v lasti Maršalovcev (kitajske).

Maršalsko kulturo opredeljujejo interakcije pred Zahodom in posledični učinek tega stika na ljudi. Marshallovi otoki so bili geografsko oddaljeni. Prebivalci so postali vešči navigatorji, ki so lahko s tokovi potovali do sosednjih atolov. Pred tesnim stikom z zahodnjaki so bili dojenčki goli, moški in odrasli pa zgoraj brez, oblečeni so bili samo v krila, oblikovana iz lokalne rogoznice.

Zemlja je bila in je še vedno najpomembnejši pokazatelj premoženja družine. Zemlja se prenaša po materini liniji.

Od prihoda krščanskih misijonarjev se je družba spremenila iz samooskrbnega gospodarstva v bolj konvencionalno zahodno gospodarstvo, pri čemer so se norme skromnosti razširile na ženske, ki pokrivajo gola stegna.

Ljudje so prijazni in tihi. Tujce sprejmejo z odprtimi rokami. Maršalovi ljudje cenijo pozornost do drugih. Pomena družine in skupnosti ni mogoče preceniti. Skrb za druge izvira iz njihovega zanašanja drug na drugega. Desetletja so živeli na oddaljenih koralnih atolih in otokih. Stari starši, tete, strici, bratranci in daljni sorodniki veljajo za ožjo družino. Močne družinske vezi vodijo v tesno povezane skupnosti, ki temeljijo na sočutju, velikodušnosti in spoštovanju. Otrokov prvi rojstni dan je eden najpomembnejših družinskih dogodkov.

Bitka za atol Kwajalein med drugo svetovno vojno in program jedrskih poskusov Združenih držav na atolu Bikini med letoma 1946 in 1958 sta imela pomemben vpliv na otoško kulturo. Nekdanji prebivalci in njihovi potomci, ki so bili izseljeni po drugi svetovni vojni, prejemajo odškodnino od ameriške vlade. Zvestoba prebivalcev se je oddaljila od tradicionalnih voditeljev zaradi njihove potrebe po pomoči. Prisotnost približno 2000 tujih uslužbencev na poligonu za obrambo balističnih izstrelkov Ronalda Reagana, ki vključuje objekte za izstrelitev raket, testiranje in podporo na enajstih otokih atola Kwajalein ter otoka Wake in atola Aur, je pomembno vplivala na otoška kultura danes.