Fidži, uradno Republika Fidži, je melanezijska otoška država v južnem Tihem oceanu, približno 1,100 navtičnih milj (2,000 kilometrov; 1,300 milj) severovzhodno od Severnega otoka Nove Zelandije. Na zahodu meji na Vanuatu, na jugozahodu na Novo Kaledonijo, na jugovzhodu na novozelandsko otočje Kermadec, na vzhodu na Tongo, na severovzhodu na Samoe in francoska Wallis in Futuna ter na severu na Tuvalu.
Fidži je otočje, ki ga sestavlja več kot 330 otokov, od katerih je 110 redno naseljenih, in več kot 500 otočkov, ki pokrivajo površino približno 18,300 kvadratnih kilometrov (7,100 kvadratnih milj). Ono-i-Lau je najbolj oddaljen otok. Viti Levu in Vanua Levu, dva največja otoka, predstavljata 87 odstotkov več kot 860,000 prebivalcev. Suva na Viti Levu, glavnem mestu, služi kot glavno pristanišče Fidžija za križarjenje. Približno tri četrtine Fidžijcev živi na plažah Viti Levu, v Suvi ali v manjših metropolitanskih območjih, kot sta Nadi (turizem) ali Lautoka (industrija sladkornega trsa). Notranjost Viti Levuja je redko poseljena zaradi njegove razgibane topografije.
Zaradi bogastva gozdov, mineralov in morskih sadežev se Fidži ponaša z enim najbolj razvitih gospodarstev v Pacifiku. Danes sta primarna vira tuje valute v državi turizem in izvoz sladkorja. Fidžijski dolar je valuta države. Ministrstvo za lokalno samoupravo in urbani razvoj nadzoruje fidžijsko lokalno upravo, ki je v obliki mestnih in mestnih svetov.
Večino fidžijskih otokov je pred približno 150 milijoni let ustvarila vulkanska dejavnost. Danes se nekaj geotermalne dejavnosti nadaljuje na otokih Vanua Levu in Taveuni. Od drugega tisočletja pred našim štetjem so Fidži naseljevali Avstronezijci in Melanezijci, z občasnimi polinezijskimi vplivi. Evropejci so Fidži začeli obiskovati v 17. stoletju, Britanci pa so leta 1874 ustanovili kolonijo Fidži, po kratkem času kot neodvisna monarhija. Fidži je bil kolonija britanske krone do leta 1970, ko je postal država Commonwealtha. Leta 1987 je bila po nizu državnih udarov razglašena republika.
Komodor Frank Bainimarama je prevzel nadzor z državnim udarom leta 2006. Ko je vrhovno sodišče leta 2009 odločilo, da je vojaška oblast neustavna, je predsednik RatuJosefa Iloilo, ki ga je vojska ohranila kot titularnega vodjo države, uradno razveljavil ustavo in ponovno imenoval Bainimaramo. Kasneje istega leta je Ratu Epeli Nailatikau nasledil Iloila na mestu predsednika. 17. septembra 2014 so bile po letih zamude izvedene demokratične volitve. Bainimaramina stranka FijiFirst je zmagala z 59.2 odstotka glasov, tuji opazovalci pa so volitve ocenili kot legitimne.