Mongolija

Mongolija je skoraj enake velikosti kot Aljaska in več kot dvakrat večja od Teksasa. Pokriva 1.6 milijona kvadratnih kilometrov (603,000 kvadratnih milj), več kot štirikrat večja od Japonske in skoraj dvakrat večja od vzhodne Evrope.

Mongolija je šesta največja država v Aziji in devetnajsta največja država na svetu, vendar ima njeno prebivalstvo le 2,727,966 (od 9. novembra 2009), zaradi česar je eno najmanj gosto poseljenih območij v Aziji.

Če pomislite, da je Ulan Bator ali Ulaanbaatar (»UB«) dom 40 % prebivalstva, je dovolj prostora za raziskovanje podeželja. Gobi pa je še manj gost.

S 56 milijoni ovc, koz, goveda, konjev in kamel je skoraj dodatnih 40 % mongolskega prebivalstva razpršenih po državi. Aimag se nanaša na 21 provinc, ki sestavljajo državo. Vedeli boste, v katerem aimagu in v katerem soumu ste, ker ima vsak aimag osrednje mesto ali kraj in približno 15–22 podprovinc, imenovanih soum.

Prebivalstvo Mongolije je 70 % mlajših od 35 let. Razmerje med moškimi in ženskami je skoraj ena proti ena. 84 odstotkov je Khalkha Mongolov, 6 % Kazahstancev in 10 % drugih etničnih skupin.

Več kot polovica bo trdila, da so budisti, vera, ki je pod močnim vplivom šamanizma, blizu deset odstotkov bo trdilo, da so kristjani v kateri koli obliki, štirje odstotki bodo trdili, da so muslimani, preostala polovica pa bo trdila, da so ateisti. Provinca Bayan-lgii je dom skoraj vseh Kazahstancev in muslimanov.

Mongolija je 18. največja država na svetu z 1,564,116 km2 (603,909 kvadratnih milj) (za Iranom). Je veliko večji od Peruja, naslednje največje države. Večinoma se nahaja med 41° in 52° S (z majhno regijo severno od 52°) ter 87° in 120° V zemljepisne dolžine. Najsevernejši del Mongolije je približno na isti zemljepisni širini kot Berlin (Nemčija) in Amsterdam (Nizozemska), medtem ko je njen najjužnejši del na splošno na isti zemljepisni širini kot Rim (Italija) in Chicago (ZDA) (ZDA). Najzahodnejša regija Mongolije je približno vzporedna s Kolkato (Indija), medtem ko je njena najbolj vzhodna regija vzporedna s Qinhuangdaom (Kitajska) in Hangzhoujem (Kitajska), pa tudi z zahodnim robom Tajvana. Mongolija nima meje s Kazahstanom, čeprav je le 36.76 kilometra (22.84 milje) oddaljena na svoji najbolj zahodni točki.

Mongolija je znana kot »Dežela večnega modrega neba« ali »Dežela modrega neba«, ker se ponaša z več kot 250 sončnimi dnevi vsako leto (mongolsko: »Mönkh khökh tengeriin oron«).

Mongolija ima raznoliko topografijo, s puščavo Gobi na jugu in hladnimi, goratimi območji na severu in zahodu. Mongolija je večinoma sestavljena iz step, z gozdnatimi regijami, ki predstavljajo 11.2 odstotka celotne površine, kar je več kot Republika Irska (10 odstotkov). S 4,374 metri je najvišji vrh Mongolije vrh Khüiten v masivu Tavan bogd na skrajnem zahodu (14,350 ft). Porečje jezera Uvs, ki si ga deli z rusko republiko Tuva, je naravno območje svetovne dediščine. Večina države je poleti žgoča, pozimi pa zelo mrzla, z januarskimi temperaturami do 30 stopinj Celzija (22 stopinj Fahrenheita). Pozimi prihaja velika fronta hladnega, težkega, plitvega zraka iz Sibirije in se kopiči v rečnih dolinah in nižinah, kar povzroči zelo nizke temperature na pobočjih gora zaradi učinkov temperaturne inverzije (temperatura narašča z nadmorsko višino).

Pozimi sibirski anticiklon zajame celotno državo Mongolije. Provinca Uvs (Ulaangom), zahodni Khovsgol (Rinchinlhumbe), vzhodni Zavkhan (Tosontsengel), severni Bulgan (Hutag) in vzhodna provinca Dornod so območja, ki jih hladno vreme najbolj prizadene (Khalkhiin Gol). Tudi Ulaanbaatar je močno prizadet, vendar ne tako hudo. Ko človek potuje proti jugu, postane mraz manj hud, pri čemer so najvišje januarske temperature zabeležene v provinci Omnogovi (Dalanzadgad, Khanbogd) in gorskem območju Altaj, ki meji na Kitajsko. Bogato travnato-gozdno območje v osrednji in vzhodni provinci Arkhangai (Tsetserleg) ter severni provinci Ovorkhangai (Arvaikheer) ima izrazito mikroklimo z januarskimi temperaturami, ki so v povprečju enake, če ne višje kot v najbolj vročih puščavskih regijah na jugu . Gorovje Khangai prispeva k oblikovanju te mikroklime. Nočne januarske temperature v Tsetserlegu, najbolj vročem mestu v tej mikroklimi, redko padejo pod 30 °C (22 °F), medtem ko se dnevne januarske temperature gibljejo od 0 °C (32 °F) do 5 °C (41 °F).

Zud ali hude podnebne razmere se občasno pojavljajo po vsej državi. Ulaanbaatar je najhladnejše glavno mesto na svetu s povprečno letno temperaturo 1.3 °C/29.7 °F. Mongolija je gorata, hladna in vetrovna dežela. Ima celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in kratkimi poletji, ko pade večina letnih padavin. Država ima povprečno 257 dni brez oblakov vsako leto in je običajno sredi območja visokega zračnega tlaka. Na severu pade največ padavin (v povprečju od 200 do 350 milimetrov (7.9 do 13.8 in) na leto, medtem ko jih prejme jug najmanj (100 do 200 milimetrov (3.9 do 7.9 in) vsako leto. Največja letna količina padavin 622.297 mm (24.50 in) je bila zabeležena v gozdovih province Bulgan blizu ruske meje, medtem ko je bila najnižja zabeležena v puščavi Gobi pri 41.735 mm (1.64 palca) (obdobje 1961–1990).Redko poseljeno skrajno severno od province Bulgan dobi povprečno 600 milimetrov (23.62 in) letnih padavin, kar je več kot v Pekingu (571.8 mm) ali Berlinu (571.8 mm) (571 mm).

Beseda »Gobi« izhaja iz mongolske fraze za puščavsko stepo, ki je nekakšna suha pašnica z dovolj flore za preživetje kamel, vendar ne dovolj za preživetje svizcev. Tujci, ki ne poznajo mongolskega okolja, morda ne bodo mogli ugotoviti razlike med Gobijem in pravo puščavo. Prekomerna paša lahko hitro poškoduje pašnike Gobi, kar ima za posledico razvoj prave puščave, kamnitega odpadka, kjer ne morejo uspevati niti baktrijske kamele. Himalajski učinek dežne sence je odgovoren za suhe razmere v Gobiju. Mongolija je bila cvetoče domovanje pomembnih živalskih vrst, preden je Himalaja nastala zaradi trka Indo-avstralske plošče z Evrazijsko ploščo pred 10 milijoni let, čeprav je bila še vedno razmeroma suha in hladna zaradi oddaljenosti od virov izhlapevanja. Poleg bolj znanih fosilov dinozavrov so v Gobiju odkrili fosile morskih želv in mehkužcev. Tudi zdaj lahko v Gobiju najdemo kozice (Lepidurus mongolicus). Porečje reke Amur, ki se izliva v Tihi ocean, vključuje vzhodno polovico Mongolije, vključno z rekama Onon in Kherlen ter jezerom Buir. Vzhodno potočno svetilko, daurskega raka (cambaroides dauricus) in daursko biserno ostrigo (dahurinaia dahurica) lahko najdemo v rekah Onon/Kherlen, medtem ko lahko sibirsko kozico (exopalaemon modestus) najdemo v jezeru Buir.

Popisni urad Združenih držav je januarja 3,000,251 ocenil celotno prebivalstvo Mongolije na 2015 oseb, kar jo uvršča na približno 121. mesto na svetu glede na število prebivalstva. Vendar pa se Urad za vzhodnoazijske in pacifiške zadeve Ministrstva za zunanje zadeve ZDA opira na ocene ZN in ne na ocene Urada za popis prebivalstva. Celotno prebivalstvo Mongolije je bilo po podatkih Oddelka za prebivalstvo Oddelka Združenih narodov za ekonomske in socialne zadeve sredi leta 2,629,000 2007 (11 odstotkov manj od številke ameriškega urada za popis prebivalstva). Podatki ZN so podobni tistim mongolskega državnega statističnega urada (2,612,900 2007 1.2, konec junija 2007). Pričakuje se, da se bo prebivalstvo Mongolije vsako leto povečalo za 59 odstotka (ocena za leto 30). Približno 27 odstotkov prebivalstva je mlajših od 14 let, od tega jih je 2016 odstotkov mlajših od 2016 let. Mongolsko gospodarstvo je obremenjeno zaradi razmeroma mladostnega in naraščajočega prebivalstva.

Leta 1918 je bil opravljen prvi popis prebivalstva v dvajsetem stoletju s 647,500 prebivalci.

Po trenutnih ocenah ZN se je skupna stopnja rodnosti v Mongoliji (otrok na žensko) po propadu socializma zmanjšala hitreje kot katera koli druga država na svetu: v letih 1970–1975 naj bi bila rodnost 7.33 otroka na žensko, padala na približno 2.1 v letih 2000–2005. Vendar se je ta težnja nedavno obrnila in med letoma 2005 in 2010 se je predvidena vrednost rodnosti dvignila na 2.5, preden se je ustalila pri približno 2.2–2.3 otroka na žensko.

Etnični Mongoli predstavljajo približno 95 % prebivalstva in so razdeljeni na skupine Khalkha in druge, ki se vse razlikujejo po narečjih mongolskega jezika. 86 odstotkov etničnih Mongolov je Khalkha. Oirati, Burjati in drugi predstavljajo preostalih 14 %. Turška ljudstva (Kazahstanci in Tuvanci) predstavljajo 4.5 odstotka prebivalstva Mongolije, preostanek pa prihaja iz Rusije, Kitajske, Koreje in ZDA.

Po nacionalnem popisu prebivalstva leta 2010 so budisti predstavljali 53 % Mongolcev, starih 15 let in več, neverni ljudje pa 39 %.

Mongolski šamanizem se je obširno izvajal v zgodovini današnje Mongolije, s primerljivimi verovanji srednjeazijskih nomadov. Skozi čas so izgubili pot do tibetanskega budizma, vendar je šamanizem ostal del mongolske verske tradicije in se še vedno izvaja. Kazahstanci zahodne Mongolije, pa tudi nekateri Mongoli in drugi turški narodi v državi, izvajajo islam.

Skozi večino dvajsetega stoletja je komunistična vlada večinoma zatirala verske dejavnosti mongolskega ljudstva. Namenjen je bil duhovščini mongolske budistične cerkve, ki je bila tesno povezana s starimi fevdalnimi državnimi institucijami (npr. od leta 1911 dalje je bil vodja cerkve tudi kan države). Vlada Khorloogiina Choibalsana je v poznih tridesetih letih 700. stoletja likvidirala skoraj vseh 1930 mongolskih budističnih samostanov in pri tem ubila najmanj 30,000 ljudi, vključno z 18,000 lamami. S 100,000 leta 1924 na 110 leta 1990 se je število budističnih menihov dramatično zmanjšalo.

Padec komunizma leta 1991 je omogočil ponovno uvedbo javne verske dejavnosti. Tibetanski budizem, ki je bil glavna vera pred pojavom komunizma, je ponovno postal najpogostejša vera v Mongoliji. Druge vere so se lahko razširile v narodu, ko se je v devetdesetih letih končalo versko preganjanje. Po podatkih krščanske misijonarske organizacije Barnabas Fund se je število kristjanov povečalo s štirih leta 1990 na približno 1989 leta 40,000. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (Cerkev LDS), ki ima 2008 članov in 10,900 cerkvenih zgradb v Mongoliji, je maja 16 izvedla kulturni dogodek v spomin na 2013 let zgodovine Cerkve LDS v Mongoliji. Mongolija ima okoli 20 katoličanov, prvega mongolskega katoliškega škofa pa je leta 1,000 imenoval misijonar s Filipinov.

Mongolščina je uradni jezik in vsi v državi ga govorijo kot svoj prvi jezik, z izjemo najzahodnejše province, kjer se govori kazaški jezik. Tudi po mesecih potopitve v kulturo je zahodnjakom zelo težko usvojiti in govoriti jezik. Zahodnjaki potrebujejo najmanj 9-18 mesecev rednega učenja mongolskega jezika, da postanejo tekoči. Večina Mongolcev bo pozdravila prizadevanja, da bi govorili mongolsko, čeprav bo turist besede vedno izgovarjal napačno. Dobro je, da si nabavite besedno zvezko in vadite nekaj fraz. Številčni sistem je dosleden in enostaven za razumevanje.

Ruščina je obvezen drugi jezik v vseh šolah v Mongoliji in je najpogosteje govorjeni tuji jezik. To je posledica dolge zgodovine zavezništva Mongolije s Sovjetsko zvezo in Rusijo po razpadu Sovjetske zveze. V metropolitanskih regijah bi popotniki, ki govorijo rusko, morali imeti malo težav pri premikanju. Angleščina se redko govori, vendar postaja vse bolj priljubljena med mlajšo generacijo, ki jo mnogi učijo kot tretji jezik v šoli, in jo je mogoče videti na znakih po mestu. Vendar, razen če razumete mongolsko ali rusko, je potovanje zunaj Ulan Batorja brez vodnika skoraj težko.

Mongolščina je uradni jezik in vsi v državi ga govorijo kot svoj prvi jezik, z izjemo najzahodnejše province, kjer se govori kazaški jezik. Tudi po mesecih potopitve v kulturo je zahodnjakom zelo težko usvojiti in govoriti jezik. Zahodnjaki potrebujejo najmanj 9-18 mesecev rednega učenja mongolskega jezika, da postanejo tekoči. Večina Mongolcev bo pozdravila prizadevanja, da bi govorili mongolsko, čeprav bo turist besede vedno izgovarjal napačno. Dobro je, da si nabavite besedno zvezko in vadite nekaj fraz. Številčni sistem je dosleden in enostaven za razumevanje.

Ruščina je obvezen drugi jezik v vseh šolah v Mongoliji in je najpogosteje govorjeni tuji jezik. To je posledica dolge zgodovine zavezništva Mongolije s Sovjetsko zvezo in Rusijo po razpadu Sovjetske zveze. V metropolitanskih regijah bi popotniki, ki govorijo rusko, morali imeti malo težav pri premikanju. Angleščina se redko govori, vendar postaja vse bolj priljubljena med mlajšo generacijo, ki jo mnogi učijo kot tretji jezik v šoli, in jo je mogoče videti na znakih po mestu. Vendar, razen če razumete mongolsko ali rusko, je potovanje zunaj Ulan Batorja brez vodnika skoraj težko.

Mongolsko gospodarstvo je bilo v preteklosti osredotočeno na živinorejo in kmetijstvo, vendar je odkritje velikih mineralnih zalog bakra, premoga, molibdena, kositra, volframa in zlata postalo glavni vir industrijske proizvodnje. V strukturi BDP so poleg rudarstva (21.8 odstotka BDP) in kmetijstva (16 odstotkov BDP) najpomembnejše dejavnosti trgovina in storitve, promet in skladiščenje ter nepremičninske dejavnosti. Po ocenah je siva ekonomija vsaj tretjino manjša od formalne ekonomije. Mongolija je leta 68.4 v LRK izvozila 2006 % svojega izvoza, medtem ko je LRK uvozila 29.8 % mongolskega uvoza.

Svetovna banka Mongolijo uvršča med države z nižjim srednjim dohodkom. Na dnevni ravni 22.4 odstotka prebivalstva živi z manj kot 1.25 USD. BDP na prebivalca je leta 2011 znašal 3,100 $. Kljub povečanju števila prebivalcev se je odstotek ljudi, ki živijo v revščini, povečal s 35.6 odstotka leta 1998 na 36.1 odstotka v letih 2002–2003 na 32.2 odstotka leta 2006.

Mongolija je imela v letih 2007 in 2008 visoko stopnjo rasti zaradi razcveta rudarstva (9.9 odstotka oziroma 8.9 odstotka). Lokalna valuta je leta 40 padla za 2009 % v primerjavi z ameriškim dolarjem zaradi znatnega padca cen surovin in vpliva svetovne finančne krize. Nad dvema od šestnajstih komercialnih bank je uveden stečajni postopek. Rast BDP naj bi v letu 16.4 dosegla 2011 odstotka. Po drugi strani pa je inflacija še naprej zniževala rast BDP, pri čemer naj bi do konca leta 12.6 povprečna stopnja Mongolije znašala 2011 odstotka. Kljub dejstvu, da BDP od leta 2002 postopoma narašča , s hitrostjo 7.5 odstotka po uradni oceni iz leta 2006, vlada še vedno poskuša odpraviti veliko trgovinsko neravnovesje. The Economist je napovedal, da se bo trgovinski primanjkljaj Mongolije v višini 14 odstotkov BDP leta 2013 spremenil v presežek.

Mongolija ni bila nikoli uvrščena med države v vzponu, dokler raziskovalci Citigroupa februarja 2011 niso odločili, da je Mongolija ena od držav, ki proizvajajo globalno rast, in so tiste z najbolj obetavnimi razvojnimi obeti za obdobje 2010–2050. Mongolska borza s sedežem v Ulan Batorju je bila ustanovljena leta 1991 in je ena najmanjših borz na svetu glede na tržno kapitalizacijo. Po štirikratni rasti s 406 milijonov ameriških dolarjev leta 2008 ima leta 336 na borzi 2011 podjetij s skupno tržno vrednostjo 2 milijardi ameriških dolarjev. Mongolija je leta 2012 občutno izboljšala svojo enostavnost poslovanja in se povzpela na 76. mesto z 88. mesta prejšnje leto v poročilu Mednarodne finančne korporacije »Doing Business« (IFC).

Obstaja le nekaj načinov za vstop v Mongolijo, saj je država brez izhoda na morje, ki meji na dve drugi državi, Rusijo in Kitajsko. Imate možnost letenja ali pridobitve vizuma za Kitajsko ali Rusijo ter potovanja z železnico, avtobusom ali avtomobilom.

Tujci lahko mejo prečkajo na štirih lokacijah: na treh v bližini ruske meje in na enem v bližini mesteca Erlian na kitajski meji.

Naslednje države/ozemlja ne potrebujejo vizuma za vstop v Mongolijo:

Upoštevajte, da je program začasne oprostitve vizumske obveznosti za državljane večine evropskih in nekaterih dodatnih ameriških držav v letih 2014–15 potekel in da boste morali, če niste državljan ene od zgoraj navedenih držav, enkrat zaprositi za vizum ponovno.

Postopek pridobitve tridesetdnevnega vizuma za druge tuje državljane je zelo enostaven, potrebujete samo kratek obrazec in skromno pristojbino na najbližjem veleposlaništvu Mongolije. Možni so daljši vizumi, vendar potrebujejo povabilo mongolskega podjetja. Občasno jih lahko organizirajo potovalna podjetja. Poleg tega je mogoče vizum po hitrem postopku pridobiti v nekaj urah na mongolskem veleposlaništvu v Erlianu, vendar ta možnost vključuje zajetnih 50 USD. V ruskem mestu Irkutsk mongolsko veleposlaništvo ponuja podobno storitev. Čeprav indijski državljani niso potrebni za vložitev vloge za vizum, se stroški opustijo.

Za turistične vizume, daljše od 30 dni, je potrebno vabilo.

Mednarodno letališče Chinggis Khaan (IATA: ULN) v Ulan Batorju je trenutno povezano z večino glavnih letaliških vozlišč v Aziji in nekaj v Evropi, zahvaljujoč rastoči rudarski industriji. MIAT Mongolian Airlines, nacionalna letalska družba, ponuja dnevne lete (v določenih najvišjih sezonah vsak dan) iz Pekinga in Seula ter dvakrat tedensko lete iz Hongkonga, Berlina, Moskve in Tokia (v nekaterih najvišjih sezonah – iz Narite).

Povečuje pogostost letov in izvaja lete iz Berlina v Osako prek Moskve v visoki poletni sezoni. Berlin, Moskva, Hong Kong, Seul, Tokio in Peking imajo podružnice. Hunnu Air s sedežem v Mongoliji je začel leteti trikrat tedensko v Bangkok, poleg petkrat tedensko v Hongkong in dvakrat tedensko v Šanghaj.

Korean Air ima skoraj dnevne lete iz Seula, pa tudi dodatne poti skozi Peking in tri lete vsak teden v Istanbul. Do Ulaanbaatarja lahko pridete tudi z letalom s tokijskega letališča Narita. Če potujete v Mongolijo, ne kupujte vozovnice brez možnosti vračila ali zamenjave, saj letala niso vedno na voljo.

Eznis Airways ponuja tudi tri tedenske lete med Choibalsanom v Mongoliji in Hailarjem v Notranji Mongoliji.

Transmongolska proga slavne transsibirske železnice povezuje glavno mesto Mongolije Ulan Bator z Moskvo in Vladivostokom v Rusiji ter Pekingom na Kitajskem. To je edina mongolska železnica, z izjemo majhne proge med Choibalsanom in Rusijo na vzhodu.

Ker ima vsak vagon majhen bojler, ki razdeljuje brezplačno toplo vodo, je dobro, da si za pot priskrbite instant rezance in čaj. Na vlaku in postajališčih ne pričakujte angleško govorečega osebja.

Iz Rusije

V ruskem mestu Naushki transsibirski vlak prečka mongolsko mejo. Vlaki odhajajo iz Moskve ali Irkutska in vozijo do Ulaanbaatarja ali Pekinga, na poti pa imajo številne postanke. Ulan-Ude, Naushki, Dozornoe in Khoit se nahajajo med Irkutskom in mejo. Sühbaatar, Darkhan in Zuunkharaa se nahajajo med rusko mejo in Ulaanbaatarjem, z možnimi postanki v Erdenetu in Salkhitu.

Iz Kitajske

Od Pekinga do Ulaanbaatarja drugi razred (trdi spalnik) stane približno 200 USD (marec 2011). Čeprav pot traja skoraj 30 ur, vam bodo zagotovili privez v spalnem vozilu. Vlak odpelje iz Pekinga dvakrat na teden. Vstopnic zdaj ni mogoče kupiti na postaji v Pekingu (od marca 2011). Namesto tega vas bodo napotili v pisarno China International Tour Service (CITS) hotela Beijing International v 2. nadstropju (10 minut hoje severno od postaje; velika, bela stavba).

Peking do meje

Če je vlak Peking–Ulaanbaatar razprodan, kot je pogosto, ali potrebujete bolj redno alternativo, lahko vzamete lokalni vlak iz Pekinga v Erlian, kot je podrobno opisano spodaj, nato pa z avtobusom in vlakom do Ulaanbaatarja. Od marca 2011 so jutranji leti iz Pekinga v Erlian z odhodom s terminala 1 glavnega letališča stali le 160 juanov, kar je veliko manj kot avtobus.

Vlaki iz Pekinga v Jining (Notranja Mongolija) ali Hohhot vozijo vsak dan. Tam lahko prestopite za Erlian, obmejno mesto na mongolsko-kitajski meji. K89 potuje iz Pekinga v Jining zjutraj in se vrne zvečer. Jining ponuja številne hotele v bližini železniške postaje in karaoke bare, ki vas bodo zaposlili med čakanjem. Ležeren vlak vozi od Jininga do Erliana, odpelje zjutraj in velikokrat pelje mimo Velikega zidu, preden prispe zgodaj zvečer. To bo trajalo dodatno noč v primerjavi z uporabo spalnega avtobusa.

Prehod meje

Bodite previdni pri goljufijah na meji, ko vam uniformirani posamezniki poskušajo prodati »potrebno potovalno zavarovanje«. Lahko jih mirno zanemarite, saj kaj takega ne obstaja. Nato, kot je navedeno v Erlianu v Mongolijo in iz nje, prečkajte mejo iz Erliana na Kitajskem v Zamiin-Uud v Mongoliji. Ko prečkate mejo, sledite navodilom za pot iz Zamiin-Uuda v Ulaanbaatar v Zamiin-Uud get in.

Vsako leto se veliko število drznih posameznikov odloči za vožnjo v Mongolijo, običajno iz Evrope. Mnoge od teh posameznikov podpirata Mongol Rally in Mongol Charity Rally. V mnogih pogledih je lahko vožnja v Mongolijo zelo težka. Ne samo, da je v zahodni polovici Mongolije malo avtocest, ampak je treba za vsako državo ob poti pripraviti registracijo avtomobilov, uvozne davke in dokumentacijo, vizume in vse ostalo. Obstajajo štirje kopenski mejni prehodi z Rusijo in trije s Kitajsko za posameznike, ki še želijo iti z vozilom. Vendar je treba poudariti, da je vožnja skozi, v ali iz Kitajske z lastnim vozilom precej dražja in zapletena.

Iz Rusije

Glavna meja je odprta 24 ur na dan v Altanbulag-Kyakhta (Sühbaatar), ki je najbližje glavnemu mestu. Prehod Tsagaannuur-Tashanta v Bayan-Olgii, ki je odprt od 09 do 00 razen ob nedeljah in je najbolj priljubljen pri pustolovskih voznikih, se nahaja na skrajnem zahodu. Prehod Borshoo-Khandgait med Uvsom in republiko Tuvo, prav tako na zahodu, je odprt od 18 do 00, razen sobote in nedelje. Prelaz Ereentsav-Solovyovsk pri Choibalsanu na vzhodu je dostopen vsak dan od 09 do 00.

Mongolija je ravno pred kratkim dokončala asfaltirano cesto, ki povezuje Ulan Bator s kitajsko mejo, čeprav ena med UB in Rusijo obstaja že vrsto let. Kmalu bo verjetno dodanih več avtobusov, ki povezujejo meje, vendar trenutno vozijo samo avtobusi med Altanbulagom (Sühbaatar) in Ulaanbaatarjem.

Iz Rusije

Enosmerne vozovnice elektrichka (regionalni vlak) iz Irkutska ali Ulan Udeja v Naushki so na voljo za tiste, ki želijo prihraniti denar. Za 0.50 USD na uro lahko prenočite v na novo prenovljenih železniških počivališčih Naushki (komnati otdiha). Od tam se lahko z marshrutko odpeljete do mesta Kyakhta, ruskega kopenskega mejnega prehoda. Čeprav je prečkanje meje peš prepovedano, imajo popotniki le malo težav pri dogovoru, da jih vozila, namenjena v Mongolijo, prepeljejo čez mejo za skromno ceno ali brezplačno. Ker je ves promet proti jugu usmerjen proti Sühbaatarju ali UB, je štopanje, vožnja s taksijem ali vožnja z avtobusom do teh mest precej preprosta.

Možno je prečkati kopensko mejo pri Tsagaannuurju, Bayan-Olgii, z zahoda, iz Rusije. Vsak dan vozijo ruski tovornjaki Kamaz, ki prevažajo gorivo in pšenico za Olgii, možno pa je tudi štopati do Tsagaannuurja ali morda Olgiija. Redni avtobusi in maršrutke vozijo tudi od meje, vendar je zaradi odsotnosti voznega reda storitev neredna. Vsakih deset dni vozi avtobus med Astano ali Almatyjem v Kazahstanu v Olgii.

Iz Kitajske

Vožnja z avtobusom od Pekinga do Erliana stane 180 CNY in traja 12 ur.

Vožnja z avtobusom iz Hohhota stane 88 CNY in traja 6-7 ur. Vsak dan vozijo številni avtobusi.

Po prihodu v Erlian pojdite na odseke Prečkanje meje in Od meje do Ulan Batorja.

Če potujete v priljubljenem obdobju (npr. okoli Naadama 11./12. julija) in želite biti prepričani, da boste dobili vozovnice za zadnji del vašega potovanja po Mongoliji, lahko izkoristite enega od paketov, ki jih ponuja Gostišča v Pekingu. To vas bo stalo približno 570 CNY (julij 2009). Vključevali bodo taksi do avtobusne postaje v Pekingu, spalni avtobus od Pekinga do Erliana, nočitev v hotelu blizu avtobusne postaje, avtobus od Erliana do Zamyn-Uuda čez mejo in mehko spalnico čez noč iz Zamyn-Uuda. v Ulaanbaatar. Vstopnice bi stale približno 360 CNY, če bi jih kupili posamično. Ponudi jih gostišče Saga v Pekingu in kljub temu, da trdijo, da je vlak trd spalnik, dokler ne pomodrijo, je res mehak spanec!

Pri obmejnem mestu Zamyn-Uud se cesta ustavi in ​​preide v odprto puščavo, s potmi, ki vodijo v različne smeri, predvsem pa proti severu proti glavnemu mestu. Štopanje v Mongoliji je težko, napitnina za voznika pa je običajna. Vsako uro v puščavo v povprečju zapelje eno vozilo. Pravila na meji določajo, da morate iti z avtobusom ali vozilom, ne peš. Vendar jih ne zanima, kako prideš tja ali kam greš potem.

Vzemite GPS in nekaj zemljevidov, če se želite odpraviti po podeželju brez vodnika. »Cestni atlas Mongolije«, ki obsega skoraj 60 strani in pokriva celotno državo, je na voljo v številnih knjigarnah. Upoštevajte, da obstaja različica z latiničnimi znaki in različica s cirilskimi znaki; večina ljudi na podeželju ne bo razumela latinske različice. Mongolska vladna trgovina z zemljevidi ima na voljo obsežnejše zemljevide. Merilo teh zemljevidov je 1:500,000. Obstaja tudi več dodatnih zemljevidov za posebne namene, kot tudi zelo odličen zemljevid središča Ulan Batorja. Na ulici Ih Toiruu je trgovina z zemljevidi. Pojdite dve ulici zahodno po glavni ulici Peace, Peace and Friendship ali Ekhtavan Ave od veleblagovnice State Department do velikega križišča s semaforji. Trgovina z zemljevidi je približno na polovici ulice na desni (sever). Trgovini z električnimi aparati Elba, rumeno-modri strukturi, ki je odmaknjena od ulice, sledi ogromna štirinadstropna poslovna stavba v ruskem slogu, vhod v trgovino z zemljevidi je na zahodni strani, blizu južnega konca stavbe, in se ujema s severno steno stavbe Elba.

Upoštevajte, da se ne glede na izbrani način potovanja na dolge razdalje vse v Mongoliji lahko pokvari. Naj vas ne preseneti, če kateri del vzmetenja odpove in voznik namesto nosilca zamenja izrezljan leseni blok. Morda bo trajalo cel dan ali več, da nekdo pride in pomaga pri resnejših težavah, zato dovolite veliko zamude v urniku. Nazadnje, Mongolci slovijo po tem, da so zamudni. Avtobus z odhodom ob 8 najverjetneje ne bo zapeljal iz mesta skoraj do 00.

Uporaba enega od lokalnih prevoznikov, kot je AeroMongolia, Eznis ali Hunnu Air, je najprimernejši način za potovanje na velike razdalje. Skoraj vsako letalo povezuje Ulaanbaatar s centri Aimag. Večina letov uporablja turbopropelerska majhna letala, kot je Fokker-50, z izjemo rudnikov v južnem Goviju in Choibalsanu, ki uporabljajo B-737. AeroMongolia ima dvostopenjski sistem določanja cen, pri čemer tujci plačajo precej več kot domačini, medtem ko si Eznis in Hunnu delita eno samo pristojbino. Med letalskimi družbami ni velikih razlik, razen v cenah. V Mongoliji vam letalske potovalne agencije, penzioni in hoteli lahko pomagajo pri pridobitvi notranje letalske vozovnice.

Mongolija ima samo eno železniško podjetje, Mongolske železnice, ki je pod skupnim nadzorom ruske in mongolske vlade. To je zagotovo najboljši način, da okusite komunistične čase, čeprav se je od takrat malo spremenilo. Ulaanbaatarski vlakovni agenti vidijo potnika kot morebitnega kršitelja pravil in ne kot stranko. Železniško omrežje je neustrezno, sestavljeno je večinoma iz transmongolske poti med Irkutskom in Ulan Batorjem, z nekaj razširitvami. Vlaki se premikajo z ledeniško hitrostjo. Običajno odplujejo pravočasno in prispejo pravočasno ali v 20 minutah od načrtovanega časa. Medkrajevne avtobusne linije po približno vzporednih asfaltiranih avtocestah vas bodo na cilj pripeljale bistveno hitreje.

Številne majhne postaje na podeželju služijo kot postaje za lokalne vlake. Na primer, majhno mesto Batsumber je približno 34 kilometrov severno od Ulan Batorja (zračne črte) in traja približno uro in pol vožnje z vlakom. Vzemite opremo za kampiranje in se odpravite vzhodno od mesta v gore, ki so oddaljene približno 10 kilometrov. Dva potoka tečeta proti zahodu iz gora in ob njih se lahko sprehodite in kampirate. V vasi je skromna restavracija in nekaj trgovin z živili.

Vlak vozovnice

Železniško vozovnico lahko plačate s kreditno kartico. Plačate doplačilo, če rezervirate vnaprej, prav tako doplačilo, če ga kupite na vlaku, kar je edina možnost, če imate manj kot 10 minut pred odhodom vlaka. Za nakup vstopnice je potreben potni list, vendar se lahko en potni list uporabi za nakup vstopnic za več posameznikov. »Coupé«, »sleeping« in »public« so trije razredi (v angleščino jih je podjetje prevedlo z »economic«). Edini z vrati je "Coupé". Ob napornih dneh je možno, da boste morali noč preživeti v "javnosti" in celo z malo prostora. Čeprav so vstopnice oštevilčene, podjetje preknjiži javne sedeže z vstopnicami s številko "0" po isti ceni, ko so sedeži razprodani. Vstopnice za "javne" sedeže so veliko cenejše (in znatno počasnejše) kot tekmeci med avtobusi, enoprostorci in taksiji. Urnike lahko najdete na spletni strani podjetja. Če ponoči potujete v coupéju, vam bodo zaračunali dodatno posteljnino.

Znotraj vlaka

Znotraj vlaka vam bodo pijače in mongolsko kulinariko ponudili tako uradni prodajalci podjetij kot zasebniki, ki se zaradi tega vkrcajo na vlak na večjih postajah z daljšimi pavzami. Prisotnih je veliko dirigentov. Pričakujte, da bosta mongolščina in morda ruščina edina jezika, ki ju govorita. Pazite na svoje stvari: kraje so dokaj redke. Vendar pa so na vsakem vlaku policisti. Na dolgem potovanju bodo vašo vozovnico večkrat preverili in vas bodo zaradi tega morda zbudili sredi noči. Če morate med potjo izstopiti, vas ne bo nihče zbudil; vendar, če izstopite na terminalu, vas bodo zbudili, morda več kot eno uro pred prihodom, odvisno od agenta. Kopalnice na vlaku naj bi se zaprle 30 minut pred terminalom, vendar se pogosto zaprejo prej.

vožnja z lokalnim avtobusom je še ena možnost, vendar ti avtobusi običajno povezujejo samo glavno mesto province z UB, zato je iskanje javnega prevoza, ki povezuje dve prestolnici province, izziv. Razmere z avtobusi so se pravkar bistveno izboljšale. Ime mesta ali mesta ali ime Aimag (provinca) ali Soum se uporablja za sklicevanje na večino mest (okrožje). Dornod, Dornod Aimag ali Choybalsan, na primer (pravo ime mesta). Cilj večine avtobusov je natisnjen na kartici v sprednjem oknu. Če imate katero od imen napisano v mongolski cirilici, ga pokažite voznikom ali pomočnikom in napotili vas bodo do pravega avtobusa.

Glede na pot obstajata dve vrsti avtobusov: mikro kombiji in veliki avtobusi (nekateri veliki avtobusi so starodavni ruski tipi, nekateri pa so sodobni zahodni tipi). Veliki avtobusi se držijo strogega voznega reda, medtem ko so mikrobusi bistveno bolj prilagodljivi. V Ulan Batorju sta dve avtobusni postaji, ena na zahodu v bližini nakupovalnega centra Dragon in druga na vzhodu v bližini botaničnih vrtov. Na obeh straneh mesta sta obe postaji na Aveniji miru. Med njimi vozi veliko avtobusov. Napiši navodila s pomočjo domačina. Kupite vstopnice za velike avtobuse dan prej.

Ulaanbaatar, lokalni soumi (majhni okrožni sedeži) in običajno naslednji center Aimag bodo oskrbovani iz centrov Aimag. Vendar pa vsa mesta morda niso dostopna hkrati. Poiščite pomoč pri domačinih. Na primer, obstaja avtobusna linija med Ondorkhaan in UB z osrednje avtobusne postaje v glavnem mestu province Khentii, vendar prek avtobusov iz UB v Dornad in Sukhbaatar Aimags (Choybalsan in Baruun-Urt) se bodo ustavili na bencinski črpalki na severni strani mesta.

Avtobusne vozovnice

Vozovnico kupite na postaji, ne na avtobusu. Pričakujte, da bo vsak blagajnik, voznik ali sprevodnik govoril le mongolsko in morda rusko. Plačilo s kreditno kartico ni možno. Za nakup vozovnice potrebujete potni list. Če teža ali velikost vaše prtljage presega standard (kot je navedeno na vaši vozovnici), vam bo sprevodnik zaračunal dodatne stroške. To je nekaj, kar lahko rešiš.

V avtobusu

Na določenih relacijah voznik in sprevodnik nezakonito dodajata dodatne potnike, da bi denar pospravila v žep. Morda celo poskušajo stlačiti tri osebe na dva sedeža, v tem primeru imate pravico do ugovora. Vaša vozovnica vam daje pravico do celotnega sedeža, kar ponuja večina avtobusov. Trener se običajno ustavi v lokalni kavarni ali kavarni za kratko kosilo ali večerjo.

Purgoni in mekrji ali javni podeželski taksiji in enoprostorci ponujajo več destinacij kot avtobusi in veliko več kot vlaki, zlasti med regijami. So bolj tvegani kot avtobusi in vlaki in so običajno prenatrpani. Večina voznikov ne upošteva prometnih predpisov. Ko so taksiji in kombiji na podeželju polni, odpeljejo. Običajno rečejo "zdaj" ("odo"), vendar je to redkokdaj in morda boste morali čakati ure, preden zares odidejo. Če želite oceniti, kako dolgo boste morali čakati, preštejte, koliko posameznikov je že v avtomobilu. Preden zapustijo mesto, se vozniki pogosto zavežejo, da bodo pobrali več potnikov in blaga.

Jeep in voznika lahko najamete tudi za zasebno uporabo. Običajno se cene pogajajo na kilometer. Čeprav je ta način prevoza veliko dražji kot vožnja z domačini, je veliko bolj priročen in vam omogoča raziskovanje bolj oddaljenih lokacij. Možno je tudi najeti vodnika, ki vas bo spremljal za čas vašega bivanja. Posledično vam ne bo treba skrbeti, da vam bodo taksisti zaračunali do 10-krat preveč samo zato, ker ste tujec.

Taksiji v mestih bi morali zaračunati približno 700 MNT na kilometer. Vozniki bodo zaračunavali po števcu poti, ki so ga nastavili.

Druga odlična možnost je samo sprehod. Počitek ni nikoli problem, saj je kampiranje na voljo povsod. Nomadi so povsod, kjer je voda, in če se držite glavnih makadamskih cest, boste naleteli na veliko guanov, ki vam lahko dajo velike in poceni obroke, da boste lahko preživeli. Zavijte se v volnene odeje in se nato pokrijte z ruskim dežnim plaščem (v bistvu ponjavo v obliki trenčkota) in se samo zvalite na tla, kot to počnejo Mongoli. Spanje v spalni vreči ali bivi vreči/šotoru za eno noč vam da povsem novo spoštovanje do čudes spalnih vreč in bivi vreč/šotorov.

Na podlagi kulture in geografije lahko narod razdelimo na pet različnih območij. Ta območja sestavljajo 21 provinc in ena posebna občina.

• Osrednja Mongolija
  Vključena sta Ulaanbaatar in Arkhangai, znana turistična destinacija.
• Vzhodna Mongolija
  Džingis-kanov rojstni kraj in srce mongolske stepe
• Gobi
  kot že ime pove, dom neizmerne puščave Gobi
• Severna Mongolija
  Tu se nahaja velik del mongolskega gozda in ogromno jezero Hövsgöl.
• Zahodna Mongolija
  Najbolj raznoliko območje z ducatom različnih plemen, vključno s Kazahstanci, je dom jezera Uvs Nuur in gorovja Tavan Bogd.

• Ulaanbaatar je glavno mesto države in izhodišče za večino potovanj.
• Choibalsan je veliko industrijsko mesto v vzhodnem delu Koreje.
• Erdenet je drugo največje mesto v Mongoliji in je dom enega največjih rudnikov bakra na svetu ter znani proizvajalec preprog.
• Hovd je zgodovinsko mesto v prepletu mongolske in kazahstanske kulture.
• Karakorum je bila prva prestolnica mongolskega imperija, ki jo je ustanovil Džingis-kanov sin Ogedej.
• Mörön – glavno mesto province Hövsgöl.
• Ölgii – glavno mesto Kazahstanske regije, province Bayan-lgii, v skrajni zahodni regiji Mongolije.
• Ondorkhaan se nahaja blizu Džingis-kanovega rojstnega kraja (in morda grobišča).
• Tsetserleg je glavno mesto province Arkhangai.

• Gorovje Khognokhan je zelo zaščiteno območje. Lepa in mirna regija s kulturnimi znamenitostmi, kot je Kharkhorin, prestolnica mongolskega imperija po Džingiskanu.
• Najvišji vrh in največji ledenik v Mongoliji se nahajata v narodnem parku Altai Tavan Bogd, kjer sta tudi lovca na orle in svetovna dediščina: petroglifi.
• Jezero Uvs Nuur, provinca Uvs – jezero Uvs je največje jezero v Mongoliji in Unescov seznam svetovne dediščine.
• Naravni rezervat Gun-Galuut – kraj za obisk za ekoturizem
• Nacionalni park Gorkhi-Terelj – nacionalni park, ki se nahaja 70 kilometrov vzhodno od Ulaanbaatarja.
• Jezero Khovsgol – veliko alpsko jezero s sladko vodo.
• Dolina Darhad – prebivalci severnih jelenov pravijo temu kraju dom.
• Narodni park Khustain Nuruu – divje konje Takhi (znani tudi kot konj Przewalskega) lahko najdete v narodnem parku Khustain Nuruu ali Hustai. Ti konji niso bili nikoli ukroćeni in so pravi divji konji.
• Nacionalni park Gobi Gurvan Saikhan. Peščene sipine Khongor, kanjon Yol, goreče rdeče pečine Bayanzag, Khermen Tsav.

V Ulaanbaatarju je nekaj prenočišč v zahodnjaškem slogu, čeprav je po zahodnih cenah. V UB je nekaj odličnih gostišč za manj kot 10 USD na noč (že za 3,000 MNT, če ste pripravljeni deliti sobo), vendar so med turistično sezono zasedeni in vanje je težko priti.

Večina hotelov na tem območju je dotrajanih relikvij iz sovjetskih časov. Boljša izbira so turistični geri, ki so jih postavili različni podjetni krajani. Nočitev v enem od njih stane približno 5000 tugrik na osebo. Zajtrk in večerja sta pogosto vključena. Tradicionalni tradiciji obdarovanja se lahko izognete med bivanjem v enem od teh gostov.

Nenazadnje so tu še ger-tabori. Večinoma jih vodijo turistične organizacije, čeprav občasno oddajajo prostor posameznim popotnikom. Na žalost sta oba draga (35 USD na osebo na noč s tremi obroki) in neprijetna.

Razen mest in večjih vasi je vsa zemlja v lasti vlade. To pomeni, da lahko svoj šotor postavite skoraj povsod. Ohranjanje varne razdalje od obstoječih nomadskih taborov je stvar vljudnosti. Po zdravi pameti ne bi smeli postaviti šotora na sredini ali preblizu ceste.

Danes je v Mongoliji več kot 300 hotelov, ki se gibljejo od 1 do 5 zvezdic po mednarodnih standardih. Turistično storitev opravljajo hoteli s tremi ali več zvezdicami. Za delovanje morajo imetniki 3–5 zvezdic pridobiti posebno pooblastilo. Ministrstvo, organizacije potovalne industrije in turistični raziskovalci oblikujejo »komitejo za ocenjevanje nastanitev« za razvrščanje prenočišč v skladu z mongolskimi standardi.

Mongolija je velik narod, ki je bil do nedavnega nedosegljiv turistom in pasti civilizacije. Celo zdaj je lahko prehajanje med nekaj 'obstoječimi' lokacijami izziv. V državi ni veliko zanimive arhitekture. Z izjemo kratkotrajne prestolnice Mongolskega imperija v Karakorumu Džingis-kanovi potomci niso pustili veliko sledi svoje prevlade v domovini. Džingiskan, ki je uničil mesta od Rumenega morja do Kaspijskega morja, naj bi v svojem življenju zgradil samo eno trajno zgradbo: skladišče za shranjevanje njegovega ogromnega bogastva.

Čeprav te stavbe ni več, ne stojijo prestolnica njegovega sina Ogedeja, pa tudi številni predmeti v Narodnem muzeju v Ulan Batorju ter na stotine kamnitih spomenikov in risb, raztresenih po vsej državi, nekateri segajo več tisoč let nazaj. Po počasnem propadu mongolskega imperija je bilo zgrajenih veliko število tibetanskih budističnih samostanov, ki so služili kot najbolj vidni opomniki mongolske preteklosti. Po Stalinovih verskih čistkah jih je danes ostala le peščica. Samostan Amarbaysgalant v Selengeju, samostan Erdene Zuu v Karakorumu in samostan Gandan v Ulaanbaatarju, vse aktivne verske lokacije z velikim številom stalnih lam, je treba posebej omeniti. Pred kratkim, v času komunizma, so Rusi pomagali pri ustanavljanju ogromnih modernih mest in sodobnih podjetij, ki sicer niso zelo privlačna, a so zanimiva, zlasti Erdenet, največji odprti rudnik bakra v Aziji.

Mongolija je imela približno 750 samostanov in je bila do verskih čistk teokracija. Mnoge so porušili, druge pa so komunisti spremenili v muzeje, da bi predstavili mongolsko umetnost ali razkošje prejšnjih verskih voditeljev. Samostan Choijin Lama in zimska palača Bogd Khan sta zdaj muzeja, posvečena umetnosti Lame in igračam prejšnjega kralja. Drugi stari samostani, kot sta Amarbaysalant v provinci Selenge in samostan Gandan v Ulaanbaatarju, se počasi ponovno odpirajo in okrevajo. Večina samostanov je zdaj majhnih, sveže zgrajenih templjev v skupnostih, ki pred čistkami niso obstajale.

Poleg samostanskih muzejev ima Ulan Bator številne zanimive in opazne muzeje, ki si jih je vredno ogledati, preden se odpravite na podeželje. Narodni muzej Mongolije je daleč najboljši z obsežnimi zbirkami predmetov, ki segajo od mongolskega imperija do demokratične revolucije leta 1990. Če nameravate v mestu ostati dlje časa, je na voljo veliko več odličnih umetnostnih muzejev, pa tudi manj znanih zgodovinskih in naravoslovnih muzejev. Zunaj prestolnice ima vsako provincialno mesto skromen muzej, ki so ga večinoma zgradili komunisti in od njihovega odhoda niso bili prenovljeni. Ti muzeji so poceni in ponujajo zanimive eksponate o lokalnih kulturah in zgodovini.

Zdi se, da je neokrnjeno okolje Mongolije skoraj enako, kot je bilo vedno. Zaradi zelo nizke gostote prebivalstva, ki je med najnižjimi na svetu, se je mogoče voziti več dni, ne da bi videli kaj drugega kot neskončne valovite stepe, ogromno puščavo Gobi ali zasneženo gorovje Altaj. Na severu, v provinci Hövsgöl, sibirski gozdovi obdajajo 2. največje sladkovodno jezero v Aziji po prostornini, jezero Hôvsgôl (ali »Hövsgöl«), ki je izjemno privlačno. Ognjene pečine v Dalanzadgadu niso le lepe na pogled, ampak hranijo tudi nekaj najpomembnejših odkritij dinozavrov.

Ljudje bodo nedvomno najbolj nepozaben vidik vseh počitnic v Mongoliji, ne glede na to, kaj vas je pripeljalo sem. Mongolci so izjemno prijazni do obiskovalcev. Nobeno potovanje v to regijo ni popolno brez večerje z nomadskimi pastirji ali prenočitve pri njih. Približno tretjina prebivalstva še vedno živi v gerih (jurtah) na odprti stepi kot polnomadski pastirji. Medtem ko je njihova prehrana omejena na meso, pšenico in mlečne izdelke, bodo poskušali obiskovalcem ponuditi pojedino s kuhanim ali ocvrtim mesom in vročim mlečnim čajem, skupaj s tradicionalnimi zabavami, kot so glasba, petje in morda ples. Obstaja nekaj raznolikosti glede na pleme ali območje, v katerem se nahajate, pri čemer imajo Kazahstanci okoli lgii najbolj poseben jezik, kuhinjo in oblačila ter tradicijo lova na orle. Medtem ko imajo Tuvanci čudovito, grozljivo petje, znano kot grleno petje, in ljudstvo Tsaatan redi severne jelene blizu jezera Hövsgöl, imajo Tuvanci čudovit, srhljiv stil petja, znan kot grleno petje. Potem so tu še menihi lame, ki postajajo vse bolj priljubljeni v samostanih in drugod, ter šamanski svečeniki, ki sledijo starim animističnim religijam čaščenja narave in zemlje ter so v Mongoliji dobro spoštovani.

Preživite noč pri nomadski družini, spoznajte njihov življenjski slog in z njimi delite večerjo. Zagotavljajo pravo mongolsko izkušnjo. To je najbolj nepozaben vidik vseh počitnic, ne glede na to, ali potujete izven mesta ali letite v oddaljene kraje države. Glede na plemensko skupino obstajajo različne razlike v izkušnjah.

Državo prečka transsibirska železnica. Sledite stopinjam Marca Pola skozi Evropo in Azijo do Mongolije, kjer boste morda videli Karakorum, zgodovinsko prestolnico Mongolskega imperija.

Mongolija je najmanj gosto naseljena država na svetu z minimalno rastjo zunaj prestolnice in peščico majhnih mest. V mnogih primerih te skupnosti ne povezujejo nobene avtoceste. Čisto okolje Mongolije pomeni, da bodo pustolovci našli veliko odprtih krajev za uživanje na prostem. Tako turisti kot pustolovci potujejo po tej ogromni regiji z avtomobili, motorji, kolesi, konji, kamelami ali peš. Običajno to vključuje kampiranje ob bregu reke, potovanje z nomadsko družino ali bivanje v majhnih obcestnih motelih v provincialnih mestih. Ob poti ali na eni od številnih naravnih rek in naravnih parkov je odličen ribolov, še posebej poleti muharjenje. Plezanje po zahodnem višavju je priljubljeno, prav tako streljanje na živali, rože in številne vrste, ki živijo ali se selijo skozi Mongolijo.

V zahodni Mongoliji se na lovu pridružite kazahstanskim lovcem na orle. Kazahstanci v zahodni Mongoliji uporabljajo orle za lov na lisice in zajce, ki jih je v ostrih zimskih mesecih lažje opaziti na snegu. Večino ljudi odvrnejo ledeno vreme in dolgi dnevi, preživeti z jahanjem mongolskih konj. Videti orla, izpuščenega iz človekove podlakti, kako skoči in ubije lisico z ene milje daleč, je nepozabno doživetje za tiste, ki to storijo.

Zunaj Ulan Batorja in zahodne Mongolije, smučanje Od oktobra do začetka maja sneži. Zunaj Ulaanbaatarja je eno smučišče z vlečnico, izposojo opreme, inštruktorji in vsemi drugimi ugodnostmi smučišča. Čeprav je vlečnica počasna in so proge zahtevne, ponuja prijetno zabavo za obiskovalce UB v dolgih, ostrih zimskih mesecih. Številne velike gorske verige zahodne Mongolije zagotavljajo odlično smučanje po drznih. V aprilu in maju je največ snega in nudijo najboljše pogoje za smučanje. Razmislite o udeležbi na izletu ali prinesite vso svojo opremo. V okoliških naseljih ni skladišč smuči.

Mongolci jedo ovčje ali ovčje meso kot glavni vir beljakovin. Občasno se lahko na jedilniku pojavi tudi govedina. Velik krožnik, poln ocvrtih rezancev in ovčjega mesa, bi vas stal okoli 2,000–4,000 MNT. Zraven bo velika steklenica kečapa. Khuushuur (huushoor), ocvrt cmok, polnjen s koščki ovčetine in čebule, je okusen in masten obrok, ki ga postrežemo. Običajna večerja postreže tri do štiri osebe. V vsaki kavarni v mestu ali na podeželju je na voljo tudi vseprisotni buuz (booz). Buuz so veliki cmoki, polnjeni z ovčetino in čebulo, podobni khuushuurju, le da so kuhani na sopari in ne ocvrti. Porcija 6 buuz stane 1,200–2,000 MNT (1.00–1.60 USD).

Boodog, znan tudi kot kozji/svizčev žar, je treba poskusiti. Nomad bo šel ven s svojo puško, ubil svizca in ga nato za vas spekel na vročih kamnih v njegovi koži brez uporabe lonca za približno 15,000–20,000 MNT. V istem duhu kot boodog se khorkhog (ovčja enolončnica) kuha na naslednji način: zakurite ogenj; vrzite kamne v ogenj, dokler se ne segrejejo; v velik vakuumsko zaprt kotliček dajte vodo, vroče kamne, čebulo, krompir, korenje in na koncu ovčje kotlete; pustite, da kotliček vre na ognju 30-60 minut; kotliček odprite previdno, saj bo vrh neizogibno eksplodiral in vroči sokovi bodo poleteli povsod; ko kotliček odprete in oskrbite vse poškodbe, pojejte vsebino kečapa. S to tehniko kuhanja postane ovčetina mehka in sočna, podobno kot počasi pečen puran. Povprašajte svojega vodnika, ali ga je mogoče organizirati (vendar le poleti).

Boodog, tako kot khorhog, je narejen iz drugega mesa, običajno kozjega, in je enak khorhogu, le da se meso, zelenjava, voda in kamni kuhajo v koži živali. Nežno ga olupijo, nato zavežejo odprtine na stegnih in hrbtu, nadevajo s hrano in vročimi kamni, zaprejo vrat in pečejo približno 30 minut.

Airag je nacionalna pijača. (Od septembra 2010 se je prodajal v tradicionalnih mongolskih šotorih »ger« v Ulan Batorju blizu glavnih vrat samostana Gandantegchinlen, decimalne koordinate GPS N47.92069 E106.89467 za 1,500 MNT in na Zahodni tržnici, decimalne koordinate GPS N47.91118 .106.83569 E1000 za 2016 MNT na skledo.) To je poletna sezonska pijača, pripravljena iz fermentiranega kobiljega mleka, na katero se je treba kar nekaj navaditi. Čeprav je stopnja alkohola nižja kot pri pivu, lahko še vedno vpliva. Če niste navajeni jesti kislih mlečnih izdelkov, se zavedajte, da lahko prvič, ko to storite, povzroči drisko, medtem ko se želodec prilagaja. Vendar bi se to moralo zgoditi le prvič. Po končanem postopku vaš prebavni sistem ne bi smel več protestirati. Okus je bil opisan na različne načine, od žolčnega do limonade in kisle smetane. Tekstura, ki je lahko nekoliko zrnata, lahko nekatere posameznike tudi moti. Pomembno si je zapomniti, da je Airag mleko in hranilni vir. Ko enkrat začutiš okus, bo morda res zelo osvežujoče po dolgem dnevu jahanja.

Ko obiščete ger, boste najprej prejeli čaj z mlekom, ki je v bistvu skodelica vrelega mleka in vode, ki ji je za dobro mero dodanih nekaj koščkov čajnih listov. Toleranco si dvignite tako, da pred bivanjem popijete dovolj mleka, saj razen vrele vode ne pijejo ničesar drugega, če to posebej zahtevate ob daljšem obisku. Poleg tega večina tradicionalnih nomadskih obrokov, kot je suhi jogurt in podobno, zahteva privajanje na mleko. Na podeželju ni hladnih pijač (razen če nameravate piti naravnost iz reke, na splošno ni priporočljivo).

Če ste v Mongoliji, še posebej, če ste na podeželju, poskusite njihovo nacionalno domačo vodko. Običajno se pripravi z mlekom ali destiliranim jogurtom. Nima posebnega okusa. Po prvem pitju vodke ne boste čutili ničesar, nekaj minut kasneje pa vas bo udarilo v glavo. Večina Mongolcev to uživa iz medicinskih razlogov. Vodko najprej segrejemo, nato pa ji dodamo malo posebnega olja, ki se prav tako pridobiva iz mleka. Pazite, da ga ne pregrejete, sicer boste oslepeli. Mongolci svojo domačo vodko imenujejo nermel areehk (»destilirana vodka«) ali changa yum (»changa yum«) (»tesna zadeva«). Po vsej državi je na voljo veliko vodk v ruskem slogu. Vodka Chinggis Khaan, Soyombo in Golden Chinggis so najboljše.

Večina zahodnih piv, od Millerja do Heinekena, je na voljo v Ulaanbaataarju. Prodajajo Budweiser, vendar ne ameriške, ampak češke različice. Sprejemljivo je piti lokalno pivo, kot je Chingiss, Gem Grand, Borgio ali Sengur.

Mongolska valuta je tögrög, tugrik, tôgrôg, tugrug ali togrog (mongolsko: тp, znak: MNT), mednarodna koda valute ISO 4217. Vidite lahko tudi črki "tg" ali "T".

V obtoku so bankovci za 1, 5, 10, 20, 50, 100, 500, 1,000, 5,000, 10,000 in 20,000 MNT.

Napitnina je v Mongoliji redko zahtevana, z izjemo storitev, povezanih s turizmom, kot so turistični vodniki. Natakarji, taksisti in hotelsko osebje ne zahtevajo napitnin. Taksiji vam lahko včasih poskušajo zaračunati preveč, tako da vam nočejo vrniti drobiža, vendar to nima nobene zveze z napitninami. V nekaterih boljših mestnih restavracijah in hotelih so k računu pogosto dodane pristojbine za storitve, zlasti za večje zabave.

Mongolski kašmir pogosto velja za najboljši na svetu, zato poiščite oblačila in odeje v eni od številnih trgovin s kašmirjem.

Mongolska rudnika bakra Erdenet in Oyu Tolgoi sta svetovno znana. Bakreni zaznamki so odlični spominki in jih lahko brez težav kupite v turističnih trgovinah Ulan Batorja za 1 dolar.

Številne trgovine z darili v Ulan Batorju prodajajo kazahstanske vezenine, proizvedene v lgii z uporabo tradicionalnih kazahstanskih vzorcev.
Mongolske slike lokalnih umetnikov so odlična naložba.
Erdenet ima na voljo občutek pokra.

Odnašanje starin iz države brez posebnega dovoljenja je prepovedano.

Narantuul (»črni trg«), ogromna tržnica na prostem v Ulan Batorju, ponuja najboljše ponudbe za skoraj vse. Bodite pozorni na številne žeparje in celo napadalce na tem območju. Če iščete lep par jahalnih škornjev, je to fantastično mesto. Izbirate lahko med številnimi mongolskimi oblikami, od razkošnih do uporabnih, ali pa investirate v lep par škornjev v ruskem slogu.

Za mnoge Mongole je letno praznovanje Naadam (11.–13. julij) najpomembnejši dan v letu. To je čas v letu, ko Mongolci praznujejo svoje »tri moške športe«: rokoborbo, konjske dirke in lokostrelstvo, bodisi v Ulan Batorju bodisi na televiziji ali radiu.

Skozi julij poteka več manjših praznovanj Naadam v različnih aimagih (provincah) in ti bolj intimni festivali vam lahko omogočijo, da se veliko približate dogajanju.

Menijo, da so se Naadamske svečanosti začele z ustanovitvijo Velikega mongolskega cesarstva. Zaposlil jih je Chinggis (alias Genghis) Khan, da so vzdrževali svoje vojake v vrhunski fizični kondiciji. Tekmovanja so potekala ob verskih praznikih po razpadu imperija, od komunistične revolucije naprej pa ob njeni obletnici.

Legenda pravi, da je ženska nekoč preoblečena v moškega zmagala v rokoborbi. Rokoborska oblačila z dolgimi rokavi, znana kot "zodog", imajo izpostavljene prsi, ki kažejo, da so vsi udeleženci moški. Rokoborci nosijo "shuudag" kratke hlače in "gutal" mongolske škornje. Kolikokrat je bil rokoborec prvak v Naadamu, bo prikazano z rumenimi črtami na zgodbah rokoborčevih klobukov.

Rokoborcem priznane naslove podeli samo Naadam. Mongolska tekmovanja v rokoborbi so razdeljena na 9 ali 10 krogov, odvisno od števila 512 ali 1024 rokoborcev, ki so prijavljeni na letošnje tekmovanje. Rokoborec bo prejel naziv "Nachin" (ptica), če zmaga 5 rund, Hartsaga (jastreb), če zmaga 6 rund, Zaan (slon), če zmaga 7 rund, Garuda (orel), če zmaga 8 rund, Arslan (lev), če zmaga 9 rund, in Avarga, če zmaga 10 rund (Titan).

Zaan (Slon) Sumyabazar je zmagal v 9 rundah leta 2006, kar mu je prineslo naziv Garuda, čeprav je tisto leto 1024 rokoborcev tekmovalo v 10 rundah, v katerih je vse zmagal. Posledično mu je bila podeljena Avarga. Druga možnost je, da mora Arslan (lev) zmagati dve igri zapored, da postane Avarga (Titan). Naslovi so trajni. Če bo Avarga (Titan) še naprej zmagoval v Naadamu, bo pridobil vse več kakovosti za svoj naslov.

Na tekmovanjih v mongolski rokoborbi ni delitve teže, vendar je časovna omejitev 30 minut. Če rokoborca ​​drug drugega ne moreta prevrniti, sodniki žrebajo za boljši položaj, kar pogosto odloči dvoboj. Oseba, ki pade ali katere telo pride v stik s tlemi, izgubi tekmovanje.

Dvoboje Mongolia Wrestling spremljajo sekundanti, katerih naloga je pomagati svojim rokoborcem, kakor koli lahko, in jih spodbujati k zmagi z udarjanjem po zadnjici. Po 5. in 7. rundi tudi skandirajo hvalnice in nazive vrhunskim rokoborcem z obeh kril, zahoda in vzhoda. Pravila spremljajo sodniki, vendar so ljudje in navijači končni razsodniki. O tem, kdo je kdo, bodo govorili in širili glas do naslednjega leta.

Tsagaan Sar (Bela luna) je tridnevni državni praznik, ki se začne na lunino novo leto. Med obiskovalci ni priljubljena zaradi dejstva, da poteka v najhladnejšem mesecu v letu. Družine se zberejo, da pojedo velik obrok ovčjega repa, ovčetine, riža s skuto, mlečnih izdelkov in buuza. Običajno je tudi pitje airaga in izmenjava daril.

Festival Zlati orel, ki je potekalo 5. in 6. oktobra v lgii, je največje svetovno srečanje lovcev na orle. Običajno na tekmovanju sodeluje od 60 do 70 kazahstanskih lovcev na orle. Njihovi zlati orli bodo prileteli k njim po naročilu in ujeli lisičji kožuh, ki ga konj vleče z grede na sosednji gori. Tradicionalne kazahstanske igre, kot so Kokpar (vlečenje vrvi čez trup koze na konju), Tiyn Teru (dirka na čas za pobiranje kovanca na tleh na konju) in Kyz Kuar (dirka na čas za pobiranje kovanec na tleh, medtem ko je na konju) so prav tako vključeni med dogodek ("girl chase," je dirka med moškim in žensko, kjer ženska biča moškega, medtem ko se on poskuša zadržati). Dogodek vključuje tudi tradicionalni kazahstanski koncert, kamelje dirke in razstave kazahstanske umetnosti. 22. septembra se v sosednjem zaselku Sagsai odvija manjši festival orlov.

Nauryz, znan tudi kot lgii, je tradicionalni kazahstanski novoletni festival, ki poteka 22. marca. Med praznovanjem poteka parada, koncert in konjske dirke. Čeprav se večina praznovanj vrti okoli obiskov prijateljev in družine ter uživanja Nauryz Koje (juhe) in kuhanja ovčjega in konjskega mesa.

Vsak februar, Festival ledu dogaja na zmrznjeni površini jezera Hövsgöl, tik pred Mörönom. Rokoborba, vprega in jahanje sani severnih jelenov, drsanje, šamanski obredi, ljudski koncerti in kulturne dejavnosti ljudstva severnih jelenov Tsagaan so del dvodnevnega praznovanja. Zavedati se morate, da je februar v severni Mongoliji zelo hladen.

23. julija bo med Karakorumom in Arvayheerjem potekala Festival jaka. S celodnevnimi dirkami z jaki, rodeom in drugimi dogodki, praznovanje počasti nenavadno dlakavo kravo, ki preživi v ostrih mongolskih zimah. Sredi stepe je tržnica, turistični geri in celotno improvizirano mesto.

Delovni čas je skoraj običajno prikazan v 24-urnem formatu. Trgovine so običajno odprte od 10 do 00 ali 21, izjema sta nedelja in ponedeljek. Banke so običajno odprte od 00 do 22, vendar so pogosto zaprte eno uro za kosilo. Vendar navedeni časi niso vedno točni, zlasti na podeželju. Pričakujte, da se bodo trgovine večino dni odprle okoli 00 ali 8. Restavracije se zaprejo okoli 00. ure, medtem ko so bari odprti do polnoči ali pozneje. V prestolnici je nekaj restavracij s hitro prehrano odprtih do 17. ure zjutraj, vendar nobena trgovina ne ostane odprta dlje od polnoči.

Mongoli so tako kot njihov prednik Chinggis Khan živeli v stepah in gojili konje. Sledenje zahodnim prijaznostim bo imelo, predvidljivo, nasproten učinek v Mongoliji. Vendar je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil. Stvari je treba vedno sprejemati z desno roko, z dlanjo obrnjeno navzgor. Pijte tudi iz desne roke, z dlanjo navzgor. Nevljudno je zavrniti darilo. Vzemite vsaj majhen ugriz česar koli na krožniku dobrodošlih grižljajev. Nikoli ne smete kazati s kazalcem na nekoga, ker to izraža prezir.

Če se približate nomadski družini ali obiščete ger, boste nevede prekršili eno ali več od številnih kulturnih, verskih in vraževernih norm. Ne skrbite, če postanete zmedeni; majhne napake bodo spregledane in odpuščene. Spodaj navedene stvari, ki jih je treba in česa ne, bodo pomagale zmanjšati kulturne razlike.

• Ko pridete, pozdravite (sain bainuu) (vendar se Mongolcem zdi nenavadno, da to ponovite, ko vidite isto osebo)
• Vsaj vzemite pijačo ali poskusite ponujene dobrote.
• Z dlanjo, obrnjeno navzgor, poberite vse z odprto dlanjo.
• Skodelico držite za spodnji rob in ne za rob na vrhu.
• Če nekoga po nesreči udarite po nogi s svojim, se z njim takoj rokujte (če tega ne storite, boste razumeli kot žalitev).

• Za podporo se naslonite na steber.
• Whistle within a nemški nemški nemški nemški nemški nemški
• Nagnite se čez prag ali stojte na njem.
• Pogasite ogenj tako, da ga zadušite z vodo ali nanj odvržete smeti (ogenj je za Mongole svetinja)
• Obrnite hrbet oltarju ali svetim artefaktom ali hodite pred starejšo osebo (razen ob odhodu)
• Z levo roko vzemite hrano iz skupne jedi.
• Dotaknite se klobukov drugih.
• Pred gostitelji imejte dolgo razpravo v svojem jeziku.

Mongolija je z izjemo Ulan Batorja varna destinacija za obisk. Žeparjenje in rezanje torb sta v zadnjih letih pogostejša, zato poskrbite za varno osebno lastnino (zelo priporočamo pasove za denar), zlasti na prometnih lokacijah ali mestih, kjer je vaša pozornost motena, kot so internetne kavarne. Črni trg (bazar), železniška postaja in prometne avtobusne postaje so razvpiti po tatvinah.

Zunaj glavnega mesta so nasilni zločini redki, kljub temu pa se priporoča previdnost ponoči, pri čemer se je treba izogibati predvsem temnim ali zapuščenim uličicam in ulicam.

V Mongoliji je korupcija velik problem in mnogi menijo, da policija ni vredna zaupanja.

Majhne skupine mongolskih ultranacionalističnih razbojnikov, ki se predstavljajo kot neonacisti, so napadale tujce, vključno z belci, temnopoltimi in predvsem Kitajci. Stik tujcev z mongolskimi ženskami jih še posebej vznemirja. Najdemo jih predvsem v prestolnici, zlasti v cenovno ugodnejših lokalih in nočnih klubih.

Zlasti samske popotnice ali popotnice morajo biti bolj pozorne na okolico, saj je prijetje za prsi ali hrbet pogost pojav. Nekatera dejanja, kot je ples blizu fanta, bodo obravnavana kot odprto povabilo, saj Mongolci redko plešejo na ta način.

Znano je, da so mongolski psi sovražni in tečejo v skupinah. Dobro je, da ste nanje previdni, saj verjetno ne bodo tako poslušni kot domači psi. Večina zaprtih dvorišč in gerjev ima psa čuvaja, ki praviloma laja in ne grize, vendar je priporočljivo, da ga opozorite na svojo prisotnost, da vas ne napade, in da v primeru, da napade, prinesete kamen.

Pokrovi jaškov oziroma, natančneje, odsotnost le-teh so neverjetno pogost vir poškodb tujcev in (predvsem vinjenih) obiskovalcev. Veliko manjkajočih ali nepravilno nameščenih oblog je mogoče najti v manjših mestih in obrobnih predelih mesta. Dobro je, da se izogibate hoji po jaških in da ste ves čas pozorni na okolico.

Mongolija ima najhujšo onesnaženost zraka na svetu, z 279 mikrogrami delcev "PM10" na kubični meter na letni ravni. Priporočljivo je, da se ne udeležite, če imate astmo ali katero koli drugo bolezen dihal. Morda bo težko dobiti ustrezno zdravstveno oskrbo.

Steklina je lahko prisotna v očeh nomadov. Razmislite o cepljenju proti steklini pred prihodom kot previdnostni ukrep.

Ker svizci lahko prenašajo bubonsko kugo, jih ne bi smeli jesti v določenih obdobjih leta. Ker pa bolezen širijo svizčeve bolhe, so okuženi večinoma trgovci s krznom, svizec pa niti v Mongoliji ni priljubljena jed.

V Mongoliji sta hepatitis in tuberkuloza zelo razširjena.