Mongolija s približno 3 milijoni prebivalcev je 18. največja in najbolj redko poseljena popolnoma neodvisna država na svetu, ki pokriva 1,564,116 kvadratnih kilometrov (603,909 kvadratnih milj). Poleg tega je druga največja država na svetu brez izhoda na morje. Narod ima razmeroma malo obdelovalne zemlje, saj večino njenega ozemlja pokrivajo travnate stepe, obdane z gorami na severu in zahodu ter puščavo Gobi na jugu. Ulaanbaatar, glavno in največje mesto države, je dom približno 45% prebivalstva.
Približno 30 % prebivalstva je nomadskega ali polnomadskega; konjska kultura je zakoreninjena. Budisti predstavljajo levji delež njenega prebivalstva. Druga največja kategorija so nereligiozni. Med etničnimi Kazahi je islam prevladujoča vera. Čeprav je večina prebivalcev države Mongolov, je narod tudi dom Kazahstancev, Tuvancev in drugih etničnih skupin, zlasti na zahodu. Mongolija se je Svetovni trgovinski organizaciji pridružila leta 1997 in si dejavno prizadeva za članstvo v regionalnih gospodarskih in trgovinskih organizacijah.
Različni nomadski imperiji so vladali nad ozemljem današnje Mongolije, zlasti Xiongnu, Xianbei, Rouran in Turški kaganat. Džingiskan je leta 1206 ustanovil Mongolsko cesarstvo, ki je postalo največje neprekinjeno kopensko cesarstvo na svetu. Kublai Khan, njegov vnuk, je napadel Kitajsko in ustanovil dinastijo Yuan. Po propadu juana so se Mongoli vrnili v Mongolijo in nadaljevali s prejšnjim vzorcem frakcijskega vojskovanja, z izjemo obdobij Dayan Khana in Tumen Zasagt Khana.
Tibetanski budizem se je v 16. stoletju razširil po Mongoliji, pri čemer mu je pomagala dinastija Qing, ki jo je ustanovil Mandžur in ki je državo priključila v 17. stoletju. Do zgodnjih 1900-ih so budistični menihi predstavljali skoraj eno tretjino odrasle moške populacije. Mongolija je razglasila neodvisnost od dinastije Qing leta 1911 in de facto neodvisnost od Republike Kitajske leta 1921. Kmalu zatem je državo priključila Sovjetska zveza, ki je pomagala pri osamosvojitvi države od Kitajske. Mongolska ljudska republika je bila kot sovjetska satelitska država ustanovljena leta 1924. Mongolija je imela svojo mirno demokratično revolucijo v začetku leta 1990, po protikomunističnih vstajah leta 1989. Posledica tega je bila vzpostavitev večstrankarskega sistema, sprejetje nove ustave leta 1992 in prehod v tržno gospodarstvo.
Mongolija ima najnižjo gostoto prebivalstva med vsemi neodvisnimi državami, le 1.7 ljudi na kvadratni kilometer, in prav ta velika in veličastna praznina je trajna privlačnost države, ki popotnika pripelje v tesno povezanost z naravo in njenimi nomadskimi prebivalci. Mongolija je neobalna država, stisnjena med Kitajsko in Rusijo. Z dobrim razlogom je država znana kot »dežela modrega neba«. Vsako leto naj bi sonce sijalo približno 250 dni. Zime so hudo mrzle, ponekod s temperaturami do -40 °C. Vreme poleti se razlikuje od regije do regije, vendar je na splošno vroče, zahvaljujoč raznolikemu terenu, ki sega od puščave do zelenih gora. Ta letni čas zaznamuje veliko deževja na nekaterih območjih zunaj puščave Gobi, ponoči pa se lahko precej ohladi.