V mestu Kuwait je na voljo več aktivnosti. Kosilo in večerjo lahko postrežejo v Kuwait Towers (trije stolpi ob morju s skladiščem vode). Dobro si je ogledati kuvajtsko Veliko mošejo; kar vprašajte varnostnika pred vhodom v mošejo. Kuvajtska borza stoji čez cesto od Velike mošeje in se zdi, da je dostopna javnosti.
Medtem ko ste v Kuvajtu, je nujno tudi kaditi šišo (Hookah/Hubbly Bubbly) v kavarni. Obstajajo tudi številne odlične restavracije, ki strežejo iransko, libanonsko in beduinsko kuhinjo.
Obiščite vodni park blizu Kuvajtskih stolpov, da pobegnete pred hudo vročino Bližnjega vzhoda. Stane 3.50 KD za vstop in ima vrsto sodobnih voženj in bazenov.
Po številnih urejenih sprehajalnih poteh, ki mejijo na obalo Kuvajta, se lahko sprehodite. Ob sončnem zahodu se sprostite na klopci nasproti nakupovalnega centra Sharq in opazujte sončni zahod nad Arabskim morjem. Sprostite se z nakupom poceni vreče orehov ali vrečke oliv na tržnici v ribarnici.
Ljubitelji fitnesa in posamezniki, ki se zavedajo zdravja, imajo različne možnosti za sodelovanje v vrhunskih fitnes centrih v Kuvajtu in okolici. Nekateri vrhunski fitnes klubi in telovadnice se nahajajo v hotelih, kot so Palms, SAS Radisson in Hilton. Obstajajo tudi zdravilišča in fitnesi, ki so samostojni. Nekateri največji fitnesi v Kuvajtu so Elysium, Flex, Spa Time in Ayurmana.
Kuwait City ima vročo puščavsko okolje in je poleti eno najbolj vročih mest na svetu.
Poletne temperature običajno dosežejo 45 °C (113 °F), temperature nad 50 °C (122 °F) pa niso neobičajne, zlasti med vročinskimi valovi; najnižje nočne temperature pogosto ostanejo nad 30 °C (86 °F).
Pozimi nočne temperature redno padejo pod 8 stopinj Celzija (46 stopinj Fahrenheita).
Glede na njegovo obalno lego in bližino ekvatorja v primerjavi z žgočimi puščavskimi podnebji Afrike in Savdske Arabije je vročina v mestu zelo intenzivna, vroča puščava pa ga obdaja v skoraj vseh smereh.
Peščene nevihte občasno čez poletje povzroča šamalni veter. Peščene nevihte se lahko pojavijo kadar koli v letu, vendar so najpogosteje poleti in redkeje jeseni.
Kuvajt se nahaja v Kuvajtskem zalivu, naravnem globokomorskem pristanišču. 90 % prebivalstva Kuvajta živi na obali Kuvajtskega zaliva. Država je na splošno nizko ležeča, najvišja točka pa je 306 m (1,004 ft) nad morsko gladino.
Ima devet otokov, ki so vsi, z izjemo otoka Failaka, nenaseljeni.
S površino 860 km2 (330 kvadratnih milj) je Bubiyan največji otok v Kuvajtu in je s preostalo državo povezan z 2,380 m (7,808 ft) dolgim mostom. Zemljišče velja za obdelovalno, redka vegetacija pa je najdemo vzdolž njegove 499 kilometrov (310 milj) dolge obale.
Kuvajtsko polje Burgan s skupno zmogljivostjo približno 70 milijard sodov (1.1×1010 m3) dokazanih zalog nafte. Med kuvajtskimi naftnimi požari leta 1991 je nastalo več kot 500 naftnih jezer, ki pokrivajo skupno površino okoli 35.7 km2 (13.8 kvadratnih milj).
Zaradi kontaminacije tal zaradi kopičenja nafte in saj so vzhodni in jugovzhodni deli Kuvajta postali nenaseljivi. Pesek in ostanki nafte so velike dele kuvajtske puščave spremenili v napol asfaltne površine. Razlitja nafte med zalivsko vojno so prav tako drastično prizadela morske vire Kuvajta.
Kuvajtsko gospodarstvo temelji na nafti, glavni izvozni predmeti pa so nafta in gnojila. Kuvajtski dinar je najdragocenejša denarna enota na svetu.
Nafta prispeva približno polovico BDP in 90 % prihodkov od izvoza in državnih prihodkov.
Kuvajtska borza je druga največja borza v arabskem svetu.
