Hyderabad je de jure glavno mesto Andhra Pradesh in glavno mesto južne indijske države Telangana. Ima približno 6.7 milijona prebivalcev in metropolitansko prebivalstvo skoraj 7.75 milijona, zaradi česar je četrto najbolj naseljeno mesto v Indiji in šesto najbolj naseljeno urbano strnjeno naselje, ki zavzema 650 kvadratnih kilometrov (250 kvadratnih milj) vzdolž bregov reke Musi. Velik del Hyderabada je zgrajen na hribovitem terenu, ki obkroža umetna jezera, predvsem Hussain Sagar, ki je nastala pred nastankom mesta in se nahaja severno od središča mesta na povprečni višini 542 metrov (1,778 čevljev).
Hyderabad je leta 1591 ustanovil Muhammad Quli Qutb Shah, več kot stoletje pa mu je vladala dinastija Qutb Shahi, preden so ga osvojili Mughali. Mogulski podkralj Asif Jah I. je uveljavil svojo suverenost in leta 1724 ustanovil lastno dinastijo, Nizame iz Hyderabada. V času britanskega raja so dominioni Nizamov postali knežja država in tako ostali 150 let, mesto pa je bilo njeno glavno mesto. Z vstopom v Indijsko zvezo leta 1948 je mesto ostalo glavno mesto zvezne države Hyderabad, po zakonu o reorganizaciji držav iz leta 1956 pa je postalo glavno mesto Andhra Pradesh. Od leta 1956 Rashtrapati Nilayam v mestu služi kot zimska rezidenca predsednika Indije. Telangana, novonastala država, se je leta 2014 ločila od Andhra Pradesh in mesto je postalo skupno glavno mesto obeh zveznih držav, prehodna ureditev, ki naj bi se končala leta 2025.
Relikvije vladavine Qutb Shahija in Nizama so še danes vidne, Charminar, ki ga je zgradil Muhammad Quli Qutb Shah, pa je postal simbol Hyderabada. Drugo pomembno mesto je utrdba Golconda. Mughlai kultura je prav tako pustila pečat na mestni hrani, ki vključuje Hyderabadi biryani in Hyderabadi haleem. Qutb Shahiji in Nizami so zgradili Hyderabad kot kulturno središče, ki privablja pisatelje z vsega sveta. S propadom Mogulskega cesarstva sredi devetnajstega stoletja je Hyderabad postal glavno kulturno središče Indije, v mesto pa so se preselili umetniki iz preostale indijske podceline. Medtem ko Hyderabad izgublja svojo kulturno prevlado, je zdaj drugi največji proizvajalec filmov v državi, zahvaljujoč teluški filmski industriji.
Hyderabad je bil tradicionalno priznan kot trgovsko središče z biseri in diamanti, še vedno pa se imenuje mesto biserov. Številni stari mestni bazarji so odprti že več generacij, vključno z bazarjem Laad, bazarjem Begum in bazarjem Sultan. Vendar pa je v dvajsetem stoletju industrializacija pritegnila pomembne indijske proizvodne, raziskovalne in finančne organizacije, kot so Bharat Heavy Electricals Limited, Nacionalni geofizikalni raziskovalni inštitut in Center za celično in molekularno biologijo. Posebne ekonomske cone, namenjene informacijski tehnologiji, so pritegnile podjetja iz vse Indije in sveta, da ustanovijo trgovino, vzpon farmacevtskega in biotehnološkega sektorja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je regijo poimenoval »Indijska dolina genoma«. Hyderabad je peti največji dejavnik, ki prispeva k skupnemu bruto domačemu proizvodu Indije, s skupno proizvodnjo 1990 milijard ameriških dolarjev.
