Kambodža, uradno Kraljevina Kambodža, je država v jugovzhodni Aziji, ki leži na južnem delu Indokitajskega polotoka. Ima površino 181,035 kvadratnih kilometrov (69,898 kvadratnih milj) in na severozahodu meji na Tajsko, na severovzhodu na Laos, na vzhodu na Vietnam in na jugozahodu na Tajski zaliv.
Kambodža je država z več kot 15 milijoni prebivalcev. Religija, ki jo odobri vlada, je Theravada budizem, ki ga prakticira približno 95% prebivalstva. Vietnamci, Kitajci, Chams in 30 hribovskih plemen sestavljajo manjšinske skupnosti v državi. Phnom Penh, glavno in največje mesto Kambodže, služi kot politično, gospodarsko in kulturno središče države. Norodom Sihamoni, monarh, ki ga izvoli svet kraljevega prestola, je vodja države. Hun Sen je vodja vlade in Kambodžo vodi skoraj 25 let. Trenutno je nekraljevi voditelj z najdaljšim stažem v jugovzhodni Aziji.
Jayavarman II. se je razglasil za kralja leta 802 našega štetja in združil sprte kmerske gospode Chenla pod imenom »Kambuja«. To je bil začetek kmerskega imperija, ki je trajal več kot 600 let in je naslednjim monarhom omogočil vladanje in izvajanje vpliva na velik del jugovzhodne Azije, s čimer so pridobili veliko moč in bogastvo. Indijanizirani imperij je zgradil veličastne templje, kot je Angkor Wat, ki je zdaj Unescov seznam svetovne dediščine, in je pomagal pri širjenju hinduizma in kasneje budizma po večjem delu jugovzhodne Azije. Po padcu Angkorja pod Ayutthayo v 15. stoletju so zmanjšano in šibkejšo Kambodžo upravljale njene sosede kot vazalno državo. Kambodža je leta 1863 postala protektorat Francije, s čimer se je dejansko podvojila velikost države, tako da je ponovno pridobila sever in zahod države od Tajske.
Kambodža se je od Združenega kraljestva osamosvojila leta 1953. Od leta 1969 do 1973 so ZDA bombardirale Kambodžo kot del vietnamske vojne. Po kamboškem državnem udaru leta 1970 je odstavljeni monarh podprl svoje stare nasprotnike, Rdeče Kmere. Rdeči Kmeri so postali pomembni, potem ko so zavzeli Phnom Penh leta 1975 in zagrešili kamboški genocid med letoma 1975 in 1979, ko sta jih v kamboško-vietnamski vojni (1979–91) premagala Vietnam in Ljudska republika Kampučija, ki sta jo podpirala Vietnam. Kambodžo je po Pariškem mirovnem sporazumu leta 1991 (1992–1993) začasno nadzorovala misija Združenih narodov. ZN so odstopili po volitvah, na katerih je glasovalo okoli 90 % registriranih ljudi. Po državnem udaru leta 1997 sta premier Hun Sen in Kamboška ljudska stranka leta 2016 ohranila popoln nadzor nad državo.
Narod se sooča s številnimi težavami. Med pomembnimi družbenopolitičnimi problemi so obsežna revščina, razširjena korupcija, pomanjkanje političnih svoboščin, slab človeški razvoj in visoka razširjenost lakote. David Roberts, direktor organizacije Human Rights Watch za jugovzhodno Azijo, je Kambodžo označil kot »nejasno komunistično državo prostega trga s precej avtoritarno vlado, ki vlada nad kozmetično demokracijo«. Medtem ko dohodek na prebivalca v Kambodži ostaja nizek v primerjavi z večino njenih sosed, ima država eno najhitreje rastočih gospodarstev v Aziji, saj se je v zadnjem desetletju v povprečju povečalo za 6 %. Kmetijstvo je še naprej glavni gospodarski sektor, čeprav je znaten razvoj v tekstilstvu, gradbeništvu, oblačilih in turizmu povzročil povečanje tujih naložb in trgovine. Kambodža se je v letni oceni pravne države 2015 držav za leto 102 odrezala slabo in se uvrstila na skupno 99. mesto in najnižje v regiji.
