Somalija ima približno 10.8 milijona prebivalcev. Približno 85 odstotkov njenega prebivalstva so etnični Somalci, ki so v zgodovini zasedali severno regijo države. Južna območja imajo visoko koncentracijo etničnih manjšin. Somalščina in arabščina sta uradna jezika Somalije, oba pa sta afroazijska jezika. Večina prebivalcev je muslimanov, večino pa predstavljajo suniti.
Somalija je bila v antiki pomembno trgovsko središče. Je ena najverjetnejših lokacij legendarne starodavne dežele Punt. Več večjih somalijskih dinastij je v srednjem veku nadzorovalo regionalno trgovino, zlasti Ajuranski imperij, sultanat Adal, sultanat Warsangali in sultanat Geledi. Britanski in italijanski imperij sta prevzela nadzor nad deli obale v poznem devetnajstem stoletju z nizom pogodb s tema državama, s katerimi sta ustanovili koloniji Britansko Somaliland in Italijansko Somaliland.
V notranjosti se je država dervišov Mohameda Abdullaha Hassana štirikrat uprla Britanskemu imperiju in ga prisilila v umik na obalo, dokler se leta 1920 ni predala britanskim zračnim silam. Italijanski pustolovec Luigi Robecchi Bricchetti (1855–1926) je ustvaril toponim Somalija. Po uspešni izvedbi tako imenovane kampanje sultanatov proti vladajočima sultanatom Majeerteen in sultanatu Hobyo je Italija pridobila popoln nadzor nad severovzhodnimi, srednjimi in južnimi deli province. Italijanska okupacija je trajala do leta 1941, ko jo je zamenjala britanska vojaška oblast. Britanski Somaliland bi ostal protektorat, medtem ko je Italijanski Somaliland postal skrbništvo Združenih narodov, skrbniško ozemlje Somalilanda, pod italijanskim nadzorom leta 1949. Leta 1960 sta se obe območji združili in ustanovili avtonomno Somalijsko republiko, ki jo je vodila civilna uprava.
Leta 1969 je vrhovni revolucionarni svet prevzel nadzor in ustanovil Somalijsko demokratično republiko. Ta administracija, ki jo je vodil Mohamed Siad Barre, je razpadla leta 1991, ko je izbruhnila državljanska vojna v Somaliji. V vakuumu oblasti so se številne oborožene frakcije začele boriti za nadzor, zlasti na jugu. Somalija je bila v tem obdobju »propadla država« zaradi pomanjkanja centralne uprave, prebivalci v večini regij pa so se zatekli k običajnim in verskim pravilom. Na severu se je razvilo nekaj avtonomnih ozemelj, predvsem uprave Somalilanda, Puntlanda in Galmuduga. V zgodnjih 2000-ih so bile oblikovane nastajajoče začasne zvezne uprave.
Prehodna nacionalna vlada (TNG) je bila ustanovljena leta 2000, prehodna zvezna vlada (TFG) pa je bila ustanovljena leta 2004 in je ponovno vzpostavila nacionalne institucije, kot je vojska. TFG je leta 2006 s pomočjo etiopskih sil (ICU) prevzela nadzor nad večino južnih vojnih območij države od novoustanovljene Zveze islamskih sodišč. ICU se je nato razdrobil na bolj ekstremistične organizacije, kot je Al-Shabaab, ki se je borila proti TFZ in njenim zaveznikom AMISOM za nadzor nad regijo.
Do sredine leta 2012 so skrajneži izgubili nadzor nad večino ozemlja, ki so ga zavzeli. V letih 2011–2012 se je začel politični proces oblikovanja meril za oblikovanje trajnih demokratičnih institucij. Avgusta 2012 je bila v skladu s tem upravnim okvirom sprejeta nova začasna ustava, ki je reformirala Somalijo kot federacijo. Po izteku začasnega mandata TFG istega meseca je bila ustanovljena zvezna uprava Somalije, prva stalna centralna vlada v državi od začetka državljanske vojne, in začelo se je obdobje obnove v Mogadišu. Somalija je ohranila neformalno gospodarstvo, ki temelji predvsem na živini, nakazilih Somalcev, ki delajo v drugih državah, in telekomunikacijah.