Strašen izbruh, podoben tistemu, ki je leta 79 pr. n. št. pokopal starodavno mesto Pompeji, bi se po mnenju strokovnjakov lahko ponovil.
Pompeji, bogato mesto pod Vezuvom, so izginili z zemeljskega površja leta 79 pr. Izbruh vulkana je trajal 24 ur in ubil 2,000 ljudi.
Avtor edinih ohranjenih zapisov o katastrofi je bil Plinij mlajši, nečak admirala rimske flote in naravoslovca Plinija starejšega, ki je odplul na mesto katastrofe v upanju, da bo rešil prebivalce. . Sam pa je ostal ležati na obali v večnih sanjah.
Plinij mlajši je zapisal, da je bil tistega dne v Misanu, ko je nad Vezuvom zagledal gost oblak dima, ki se je v obliki odprtega dežnika razširil nad Pompeje.
Oblak pepela je eksplodiral 20 kilometrov v zrak, nato pa je začel padati in se kotalil z gore s hitrostjo do 110 kilometrov na uro ter uničil vse v radiju 500 kvadratnih kilometrov. Večje število ljudi je poskušalo pobegniti.
Pepel in strupeni plini piroklastičnega udara so dosegli temperaturo 700 stopinj Celzija in ubili na tisoče ljudi, ki so živeli v Pompejih, pa tudi v bližini Herkulaneja in manjših krajev med njimi.
V tem neverjetnem procesu uničevanja so Pompeji ostali odlično ohranjeni, kot v časovni kapsuli, in zaprti vse do sredine 18. stoletja, ko so jih povsem po naključju odkrili.
Arheologi so bili presenečeni, ko so odkrili, da je pod debelo plastjo pepela in ruševin skoraj nedotaknjeno naselje.
Strokovnjaki menijo, da bi se lahko izbruh Vezuva ponovil z enako intenzivnostjo. Doslej je ta vulkan izbruhnil približno 50-krat. Zadnji večji izbruh se je zgodil leta 1944.
Resnejša grožnja Pompejem od vulkana so dandanes milijoni turistov, a tudi vremenska škoda, saj padavine uničujejo ostanke mesta.
Arheologi zato na območju dveh tretjin izkopanega mesta iščejo nadaljnje odgovore o tem kraju. Izkopavanje tretjine mesta, ki je še pod zemljo, se ustavlja, tako da se do nadaljnjega odloži popolno uničenje Pompejev in ohrani to italijansko mesto, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
